Darilna pogodba in dedovanje

Darilna pogodba in dedovanje sta med najbolj pogostimi mehanizmi za prehod premoženja med sorodniki. Oba instituta prideta v poštev tako za premičnine, kot tudi za nepremičnine. Darilna pogodba in dedovanje predstavljata pravni naslov, na podlagi katerega lastninska pravica iz obdarovalca oziroma zapustnika preide na obdarjenca oziroma dediča.
Darilna pogodba za stanovanje mora vsebovati navedbo darovalca in obdarjenca, zemljiškoknjižno oznako stanovanja, običajno pa vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo. Zakon izrecno zahteva, da je podpis na pogodbi, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, notarsko overjen. To pomeni, da mora biti darilna pogodba za stanovanje notarsko overjena. Še pred tem mora stranka, ki je po dogovoru prevzela obveznost plačila davka na promet z nepremičninami (če ni drugačnega dogovora, je to prodajalec), poskrbeti, da je darilna pogodba za stanovanje predložena davčnemu uradu zaradi odmere predpisanega davka. Brez slednjega notar namreč pogodbe ne sme overiti.
Darilna pogodba in dedovanje sta v okviru zapuščinskega postopka omejena z zakonom. Če je bila sklenjena darilna pogodba, nujni delež ne sme biti prizadet. Za časa življenja se za prenos lastninske pravice lahko uporablja darilna pogodba, nujni delež pa ne, saj o njen govorimo šele pri dedovanju. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. V primeru, da je bila sklenjena darilna pogodba, nujni delež pa s tem prikrajšan, je potrebno vračati darila v zapuščino. Kadar se sklene darilna pogodba, nujni delež naj torej ne trpi, saj sta darilna pogodba in dedovanje, naj si bo darilna pogodba za stanovanje ali za premičnino, omejena. V zapuščinskem postopku lahko pride do situacij, ko je dedovanje drugačno, kot je želel zapustnik, ker je zapuščina še predmet zahtevkov iz naslova nujnega deleža s strani zakonitih dedičev.
Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da bosta darilna pogodba in dedovanje prišla v poštev v obsegu, ki ne posega v nujni delež zakonitih dedičev. Darilna pogodba za stanovanje bo na primer dobra rešitev, kadar želi obdarovalec, brez kakršne koli nasprotne obveznosti, že za časa svojega življenja prenesti lastninsko pravico na svojega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja, drugih zakonitih dedičev pa nima. Takoj ko obstojijo tudi slednji, pa je potrebno upoštevati, da kolikor bo sklenjena darilna pogodba, nujni delež ne sme biti prikrajšan.

 

Ljubljana, 27.11.2014, Odvetniška pisarna Mele

Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.
Odvetniška pisarna Peter Mele d.o.o.
Resljeva c. 25, 1000 LJUBLJANA
t: +386 (1) 433 86 12
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Cerknica
Partizanska c. 6, 1380 CERKNICA
t: +386 (1) 705 15 93
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Kranj
Nazorjeva 8, 4000 KRANJ
t: +386 (4) 238 05 56
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Delavnik:
Telefonsko smo dosegljivi vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 in najmanj do 16.00 ure.

Opozorilo po ZIsRPS
Google+


Facebook


Linkedin

Ostale vsebine