Dedno pravo

Dedno pravo je ena temeljnih civilnopravnih vej, ki ureja prehod premoženja umrle osebe na njegove dediče. Celovito je urejeno v Zakonu o dedovanju, ki ureja splošna načela, ki veljajo za dedno pravo, zakonito dedovanje, oporočno dedovanje, prehod zapuščine na dediče in postopek dedovanja. Gre za izjemno pomembno pravno področje, s katerim se vsaj enkrat v življenju sreča vsak posameznik. Žal je dedno pravo tudi izjemno občutljivo področje, v okviru katerega neredko prihaja do sporov med družinskimi člani, zlasti kadar pride v poštev dedovanje po oporoki, s katerim se potomci, ki so iz oporoke izvzeti, pogosto ne strinjajo. Pomembno je vedeti, da je dedno pravo sicer klasično, vendar pravno izjemno zapleteno področje, zato je v primeru kakršnih koli vprašanj ali dilem vedno priporočljivo pridobiti pravni nasvet pri odvetniku, s pomočjo katerega boste lahko v primeru smrti družinskega člana lahko učinkovito zaščitili svoje premoženjske pravice, ki vam jih dedno pravo nudi.

Kadar posameznik za časa življenja sestavi oporoko, po njegovi smrti nastopi dedovanje po oporoki, ki nadomešča zakonito dedovanje. Dedovanje po oporoki je načeloma v celoti odvisno od volje, ki jo je v oporoki izrazil zapustnik, z določenimi omejitvami glede spoštovanja pravic nujnih dedičev. Ti so namreč ne glede na voljo oporočitelja upravičeni do svojega nujnega deleža in lahko v primeru, kadar je njihov nujni delež prikrajšan, zahtevajo zmanjšanje oporočnih razpolaganj. Kadar nastopi dedovanje po oporoki, se vsebina oporoke na zapuščinski obravnavi prebere vsem sorodnikom, ki bi lahko prišli v poštev kot dediči in ki se morajo na razpravi izjasniti, ali veljavnost oporoke priznavajo ali ne. Kadar kateri od dedičev meni, da dedovanje po oporoki ne more priti v poštev, npr. zaradi neveljavnosti oporoke, se zapuščinska razprava praviloma prekine, sodišče pa takšnega dediča napoti na pravdo, v kateri mora uveljaviti takšen zahtevek, saj zapuščinska razprava poteka po pravilih nepravdnega postopka, zato se ta vprašanja v tem okviru ne morejo reševati. Oporočno dedovanje namreč lahko nastopi samo na podlagi veljavne oporoke, za kar pa so v Zakonu o dedovanju predpisana natančna pravila v zvezi z obliko oporoke in v zvezi s sposobnostjo posameznika, da sestavi veljavno oporoko, oziroma t.i. oporočno sposobnostjo.

Zapuščinska obravnava ali razprava se opravi po smrti vsakega posameznika, ki je zapustil določeno premoženje. Če po podatkih smrtovnice pokojnik ni zapustil premoženja ali če je zapustil le premičnine, nobeden od dedičev pa ne zahteva, da se izvede zapuščinska razprava, se ta ne opravi. Zapuščinska razprava sicer v praksi predstavlja narok, na katerem sodišče obravnava vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, predvsem pravico do dediščine, velikost dednega deleža in pravico do volila.

 

Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.
Odvetniška pisarna Peter Mele d.o.o.
Resljeva c. 25, 1000 LJUBLJANA
t: +386 (1) 433 86 12
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Cerknica
Partizanska c. 6, 1380 CERKNICA
t: +386 (1) 705 15 93
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Kranj
Nazorjeva 8, 4000 KRANJ
t: +386 (4) 238 05 56
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Delavnik:
Telefonsko smo dosegljivi vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 in najmanj do 16.00 ure.

Opozorilo po ZIsRPS
Google+


Facebook


Linkedin

Ostale vsebine