Dedno pravo - dedovanje po oporoki in davek na dedovanje

S smrtjo človeka preneha tudi njegovo pravno življenje, njegova pravna subjektiviteta, zato je treba likvidirati in urediti pravna razmerja, ki jih je ustvaril. Dedno pravo omogoča, da premoženjska razmerja in iz teh razmerij izvirajoče pravice in obveznosti umrle osebe praviloma preidejo na druge, fizične ali pravne osebe. Predpisi, s katerimi je urejeno dedovanje, tj. prehod premoženja umrle osebe na druge osebe, sestavljajo dedno pravo. V tem smislu uporablja ta pojem Zakon o dedovanju za oznako vsebine prvega dela zakona. Drugi del zakona, z naslovom "Postopek v dednih zadevah", predstavljajo procesni predpisi. Poleg Zakona o dedovanju, ki je splošne narave, sestavljajo slovensko dedno pravo še drugi predpisi. Dedno pravo ureja specifična premoženjska razmerja med posamezniki, za katera je značilna določena povezanost z osebnimi razmerji: s sorodstvom, z zakonsko zvezo, z zunajzakonsko skupnostjo ali s siceršnjo življenjsko ali ekonomsko skupnostjo, kot tudi s preživljanjem. Dedno pravo je del civilnega prava.

 

Zakon o dedovanju pozna dva pravna naslova, na podlagi katerih lahko določena oseba deduje: zakon (zakonito dedovanje) in oporoko (dedovanje po oporoki). Dedovanje po oporoki ima prednost pred zakonitim dedovanjem. Dedovanje po oporoki je zakonsko omejeno z nujnim deležem. Oporočitelj ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev. Dedovanje po oporoki pomeni uresničitev različnih, predvsem pa od zakonitega dedovanja odstopajočih izrazov poslednje volje. Dedovanje po oporoki nastopi le v primeru, ko zapustnik napravi oporoko. Sestava oporoke mora biti premišljena, saj je le pravilno sestavljena oporoka veljavna in kot taka priznana s strani zapuščinskega sodišča. S pravilno sestavo in hrambo oporoke lahko zmanjšamo možnost nesoglasij med dediči glede obstoja ali veljavnosti oporoke. Oporoka se lahko kadarkoli spremeni, dopolni, razveljavi in sestavi na novo.

 

Davek na dedovanje ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Davek na dedovanje plača oseba, ki je prejela premoženje (nepremičnine, premičnine, premoženjske in druge pravice) na podlagi dedovanja. Zakon posebej navaja kategorije subjektov, ki so deležne davčne oprostitve (osebe iz I. dednega reda oz. osebe, ki so izenačene z dedičem prvega dednega reda - zet, snaha, pastorek in dedič, ki je živel z zapustnikom v registrirani istospolni partnerski skupnosti). Davek na dedovanje se plača po davčnih stopnjah, ki so različne glede na dedne redove in se zvišujejo po vrednosti podedovanega premoženja. Z oddaljenostjo sorodstvene povezave z zapustnikom ter z večanjem podedovanega premoženja se davčne stopnje povečujejo, posledično se davek na dedovanje povečuje. Zakon določa, da se davek na dedovanje davčnemu zavezancu odmeri z odločbo. Odmera davka poteka tako, da davčni urad odmeri davek na podlagi podatkov iz pravnomočnega sklepa o dedovanju. 

 

Ljubljana, 21.09.2014, Odvetniška pisarna Mele

Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.
Odvetniška pisarna Peter Mele d.o.o.
Resljeva c. 25, 1000 LJUBLJANA
t: +386 (1) 433 86 12
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Cerknica
Partizanska c. 6, 1380 CERKNICA
t: +386 (1) 705 15 93
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Kranj
Nazorjeva 8, 4000 KRANJ
t: +386 (4) 238 05 56
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Delavnik:
Telefonsko smo dosegljivi vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 in najmanj do 16.00 ure.

Opozorilo po ZIsRPS
Google+


Facebook


Linkedin

Ostale vsebine