IZVRŠBE, PLAČILNI NALOGI, TOŽBE ZARADI PLAČILA

Poslovnim subjektom ponujamo izvajanje izvršb na podlagi verodostojne listine.

Izvršbe vlagamo v elektronski obliki. Zadošča, da nam posredujete podatke dolžnika, fakture, ki ste mu jih izdali ter datume in zneske morebitnih delnih plačil. V nekaj dneh bo sodišče izdalo sklep o izvršbi, s katerim bo dolžniku naložilo plačilo. Če bo dolžnik temu ugovarjal, se bo začel pravdni postopek, v katerem bo treba dokazovati, da dolžnik res dolguje.

Fizičnim osebam (in tudi poslovnim subjektom) pa ponujamo izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je ponavadi sodba ali sodna poravnava, v kateri je pravnomočno določena dolžnikova obveznost. Ta obveznost je lahko denarna, lahko pa je tudi nedenarna in mora dolžnik nekaj storiti. V teh vrstah izvrbe dolžnikov ugovor ne povzroči, da bi bilo treba dokazovati, da res dolguje, temveč se pretežno ugovori nanašajo na to, ali je že izpolnil ali ne.

TOŽBE ZARADI PLAČILA in za izdajo plačilnega naloga

Da bi prišli do izvršilnega naslova, je treba vložiti tožbo. To je klasična tožba, s katero tožnik zahteva od toženca plačilo določenega zneska. Enostavnejša oblika je tožba na izdajo plačilnega naloga, ki pride v poštev pod določenimi pogoji. Pri izvršbah na podlagi verodostojne listine tožba ni potrebna. Do postopka kot pri tožbi pride v primeru, da dolžnik ugovarja. Vendar se je treba zavedati, da sama sodba oz. sodna poravnava še ne pomeni denarja. Denar je treba izterjati z izvršbo.

KO JE SKLEP O IZVRŠBI PRAVNOMOČEN, se začne izvajati izvršba. Najpogosteje predlagana izvršba je rubež sredstev na računih dolžnika. Če sredstev ni, potem predlagamo rubež premičnin na sedežu dolžnika. Če ima dolžnik nepremičnine, tudi rubež teh. Zarubiti je mogoče tudi terjatve (torej to, kar drugi dolgujejo našemu dolžniku). Pretehtano postopanje glede izvršilnih sredstev je odločilno za uspeh izvršbe.