Etažna lastnina

Etažna lastnina je posebna oblika pojavnosti lastnine in se je razvijala od konca 50-ih let prejšnjega stoletja, skozi obdobje družbene lastnine, ki je predstavljalo obdobje intenzivne stanovanjske gradnje. Predstavlja odstop od splošnega načela specializacije, ker je možna lastninska pravica le na delu stvari.

Zakon o etažni lastnini, ki bi celovito urejal to področje ne obstaja. Etažna lastnina je bila sprva urejena z Zakonom o lastnini na delih stavb in kasneje z Zakonom o pravicah na delih stavb. Kasneje, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je zakonodajalec sprejel Stanovanjski zakon (SZ), ki je omogočal proces lastninjenja in privatizacije. Tedaj je bil SZ edini zakon o etažni lastnini. Od leta 2002 je etažna lastnina sistematično urejena v Stvarnopravnem zakoniku, ki predstavlja temeljni zakon o etažni lastnini. Noveliran stanovanjski zakonik (SZ-1) tako danes velja kot specialni zakon o etažni lastnini, ki pa ne ureja etažne lastnine na poslovnih stavbah. Poleg stanovanjskega zakona je specialni zakon o etažni lastnini tudi Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki je bil sprejet leta 2008, z namenom uskladitve zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim ter z namenom pospešitve postopkov potencialnih sporov. ZVEtL je tudi doprinesel k poenostavitvi postopkov vzpostavitve etažne lastnine in vpisa v zemljiško knjigo. Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo je tako mogoč na predlog zgolj enega pridobitelja posameznega dela stavbe in kljub pasivnosti posameznih solastnikov stavbe.

Etažna lastnina je v Stvarnopravnem zakoniku definirana kot lastnina posameznega dela stavbe in solastnina skupnih delov. Je značilna oblika lastnine za lastništvo stanovanj v večstanovanjskih stavbah ali za lastništvo poslovnih prostorov. Stanovanje ali poslovni prostor, kot samostojni funkcionalni enoti, predstavljata osrednji element etažne lastnine, nad katerim ima imetnik popolno oblast. Skupni deli zgradbe (kot npr. zemljišče, na katerem stavba stoji, skupni prostori, hodniki, stopnišča, ipd.), so deli namenjeni skupni rabi in so v solastnini etažnih lastnikov.

V skladu s 107. členom Stvarnopravnega zakonika etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla, ki je lahko sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino ali enostranski pravni posel, ali z odločbo sodišča. Člen tudi določa, da je za nastanek etažne lastnine  potreben še vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. Pravni posel ali odločba sodišča tako predstavljata pravni temelj za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, ki pa je konstitutiven pravni akt. To pomeni, da je vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo nujen pogoj za veljaven nastanek etažne lastnine.  Postopek za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo ureja Zakon o zemljiški knjigi.

 

Ljubljana, 29.09.2014, Odvetniška pisarna Mele


Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net 

 

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.
Odvetniška pisarna Peter Mele d.o.o.
Resljeva c. 25, 1000 LJUBLJANA
t: +386 (1) 433 86 12
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Cerknica
Partizanska c. 6, 1380 CERKNICA
t: +386 (1) 705 15 93
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Kranj
Nazorjeva 8, 4000 KRANJ
t: +386 (4) 238 05 56
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Delavnik:
Telefonsko smo dosegljivi vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 in najmanj do 16.00 ure.

Opozorilo po ZIsRPS
Google+


Facebook


Linkedin

Ostale vsebine