Neplačevanje preživnine za otroka

Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ureja razmerja med starši in otroki, kamor sodi tudi vzajemna dolžnost preživljanja. Starši so dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, če se otrok redno šola, pa se dolžnost preživljanja podaljša do šestindvajsetega leta starosti. Zakon določa tudi dolžnost otrok, da preživljajo starše, in dolžnost razvezanih zakoncev preživljati nepreskrbljenega bivšega zakonca po razvezi zakonske zveze.

 

Pri razvezi zakonske zveze na podlagi tožbe se preživnina za otroka določi v razvezni sodbi. Starša se lahko o preživnini sporazumeta tudi sama in če sodišče ugotovi, da je sporazum v skladu s koristjo otrok, v nepravdnem postopku izda sklep. V primeru sporazumne razveze zakonske zveze je sporazum o preživljanju otrok obvezen del sporazuma o razvezi zakonske zveze. Preživnina za otroka se lahko zahteva tudi tako, da se na sodišče vloži tožba za preživnino. Tožba za preživnino je potrebna, kadar se starša o višini in plačevanju preživnine sama ne moreta sporazumeti.

 

Preživnina za otroka se na sodišču odmeri tako, da se upošteva otrokova korist, predvsem pa mora biti primerno visoka za zagotavljanje otrokovega telesnega in duševnega razvoja. Preživnina za otroka mora zato zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, prehrane, oblačil, izobraževanja, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka.

 

Kljub temu, da je preživnina za otroka odgovornost in dolžnost staršev, mnogokrat starši ne izpolnjujejo svoje obveznosti. Neplačevanje preživnine lahko močno ogrozi preživljanje upravičenca do preživnine - otroka. Eden od instrumentov v naši zakonodaji za neplačevanje preživnine je kazenski pregon neplačnikov. Za kaznivo dejanje neplačevanje preživnine je odgovoren, kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, za kar se kaznuje z zaporom do enega leta. Sodišče lahko za neplačevanje preživnine storilcu izreče pogojno obsodbo in mu naloži redno plačevanje preživnine ali pa mora poravnati zaostalo preživnino ali druge prisojene obveznosti, ki so nastale s preživljanjem (194. Člen KZ-1).

 

V postopku za razvezo zakonske zveze lahko zahteva preživnino tudi nepreskrbljeni zakonec, ki brez svoje krivde nima sredstev za preživljanje. Tožba za preživnino mora biti vložena v enem letu, odkar je bila razveza pravnomočno razvezana. S tožbo sme zakonec po koncu postopka za razvezo zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino. Preživnina se sme določiti tudi samo za določen čas, da se razvezani zakonec privadi novemu položaju in si uredi razmere. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da se preživnina določi po potrebah upravičenca in zmožnostih plačnika.

 

Ljubljana, 9.10.2014, Odvetniška pisarna Mele

Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.
Odvetniška pisarna Peter Mele d.o.o.
Resljeva c. 25, 1000 LJUBLJANA
t: +386 (1) 433 86 12
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Cerknica
Partizanska c. 6, 1380 CERKNICA
t: +386 (1) 705 15 93
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Kranj
Nazorjeva 8, 4000 KRANJ
t: +386 (4) 238 05 56
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Delavnik:
Telefonsko smo dosegljivi vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 in najmanj do 16.00 ure.

Opozorilo po ZIsRPS
Google+


Facebook


Linkedin

Ostale vsebine