Odpoved iz krivdnih razlogov

Odpoved iz krivdnih razlogov lahko poda vsaka od strank pogodbe o zaposlitvi; tako delavec, kot delodajalec. V tem prikazu obravnavamo predvsem odpoved iz krivdnega razloga, ki jo zaradi delavčevih kršitev pogodbe o zaposlitvi poda delavčev delodajalec.

 

Obstajata dve različni situaciji, ko delodajalec poda odpoved iz krivdnih razlogov: redna odpoved iz krivdnih razlogov in izredna odpoved iz krivdnih razlogov. Redna odpoved iz krivdnih razlogov bo podana praviloma zaradi ponavljajočih se kršitev pogodbe o zaposlitvi, ki vsaka zase ne bi bile vzrok za odpoved (n.pr. zamujanje na delo ipd.), medtem ko bo izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana zaradi hujših  kršitev pogodbe o zaposlitvi, zaradi katerih ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja. Navedeno v praksi pomeni takšne kršitve, zaradi katerih je porušeno zaupanje v delavca oziroma bi vsaka nadaljnja njegova prisotnost pomenila nevarnost za nastajanje večje škode.

 

Če je s strani delodajalca podana odpoved iz krivdnega razloga, imamo glede na njeno vrsto (redna ali izredna) tudi različni situaciji glede odpovednega roka: če je podana redna odpoved, pripada delavcu zakonski odpovedni rok (ne tudi odpravnina), medtem ko v primeru izredne odpovedi ni odpovednega roka in odpoved (razen v določenem primeru) učinkuje z dnem, ko je vročena.

 

Odpoved iz krivdnih razlogov se iz nekaterih razlogov, določenih v zakonu, ne more podati. Predvsem se ne more podati iz razloga, ker je delavec v bolniškem staležu ali ker se je včlanil v sindikat oziroma v njem deluje, pa tudi ne iz razloga, ker je delodajalca tožil ali prijavil inšpekciji. Odpoved iz krivdnega razloga se izda samo v primerih kršitev pogodbe o zaposlitvi ali kršitev kakšnih drugih (torej ne nujno pogodbenih) obveznosti iz delovnega razmerja.

 

Naj na kratko omenimo še delavčevo odpoved iz krivdnega razloga na strani delodajalca. Iz določenih razlogov lahko poda takšno odpoved tudi delavec. S tem pridobi pravico do prijave na Zavod RS za zaposlovanje in pravico do nadomestila, vendar le pod pogojem, da je njegova odpoved iz krivdnega razloga na strani delodajalca podana v skladu z zakonom. To pomeni, da je moral delavec navesti in utemeljiti zakonit razlog, delodajalca pred odpovedjo pravilno opozoriti, o tem obvestiti inšpektorja za delo in šele potem podati odpoved. Delavcu v takem primeru pripada tudi odpravnina ob odpovedi, kot je določena za odpoved iz poslovnega razloga in to ne glede na to, da je sam podal odpoved iz krivdnih razlogov zaradi delodajalčevih kršitev pogodbe o zaposlitvi.

 

Ljubljana, 26.2.2015, Odvetniška pisarna Mele

Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.
Odvetniška pisarna Peter Mele d.o.o.
Resljeva c. 25, 1000 LJUBLJANA
t: +386 (1) 433 86 12
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Cerknica
Partizanska c. 6, 1380 CERKNICA
t: +386 (1) 705 15 93
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Kranj
Nazorjeva 8, 4000 KRANJ
t: +386 (4) 238 05 56
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Delavnik:
Telefonsko smo dosegljivi vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 in najmanj do 16.00 ure.

Opozorilo po ZIsRPS
Google+


Facebook


Linkedin

Ostale vsebine