Prenehanje pogodbe o zaposlitvi po zakonu

Čeprav prenehanje pogodbe o zaposlitvi po zakonu nastopi iz več različnih razlogov (npr. potek časa, smrt, sporazum), se številna vprašanja zastavljajo predvsem v primerih, kadar se izdaja izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Ta oblika predstavlja največji poseg v pravice delavca, saj izgublja tudi večino pravic, ki jih za druge primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi predvideva zakonodaja.

Izredna odpoved s strani delodajalca je po zakonu mogoča v več primerih. V praksi je izredna odpoved največkrat podana, če če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, ali če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Dodaten pogoj, da je izredna odpoved mogoča, pa je ta, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Iz navedenega izhaja, da manjša malomarnost ali dejanje, ki nima hujših posledic, praviloma ne zadošča za izredno odpoved.

Večkrat se zastavlja vprašanje, kakšno vlogo ima tu disciplinski postopek. Disciplinski postopki so se izvajali predvsem na podlagi zakonodaje, ki je bila v veljavi do konca leta 2002, po uveljavitvi Zakona o delovnih razmerjih iz leta 2002 pa v znatno manjši meri. Razlog za to je v dejstvu, da je ta zakon bistveno poenostavil odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zakon o delovnih razmerjih disciplinski postopek še vedno ureja, vendar njegov namen ni prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Disciplinski postopek daje predvsem na voljo več različnih ukrepov zoper delavca, kot so npr. denarna kazen ali odvzem bonitet, če so določene v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Ker je področje prepuščeno urejanju v kolektivnih pogodbah, ki so stvar konsenza med socialnimi partnerji, ostaja večinoma neurejeno. Disciplinski postopek v primerjavi z opozorili, da bo pogodba o zaposlitvi odpovedana, če se bodo kršitve ponavljale, poskuša vzpostaviti disciplino s sankcijami, ki ne pomenijo grožnje za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Delavec naj bi zaradi sankcij, ki ga predvsem finančno prizadevajo, izboljšal svoje ravnanje na delovnem mestu. Disciplinski postopek in izredna odpoved sta torej ločena in povsem različna pojma.

Prenehanje pogodbe o zaposlitvi v primeru izredne odpovedi iz krivdnega razloga nastopi brez odpovednega roka. Prav v tem je največja razlika v primerjavi z rednimi odpovedmi, ki predvidevajo odpovedni rok. Za prenehanje pogodbe o zaposlitvi po izredni odpovedi s strani delodajalca je značilno tudi to, da v primeru utemeljene odpovedi ni mogoče uveljaviti pravic na Zavodu RS za zaposlovanje.

 

Ljubljana, 3.12.2014, Odvetniška pisarna Mele

Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.
Odvetniška pisarna Peter Mele d.o.o.
Resljeva c. 25, 1000 LJUBLJANA
t: +386 (1) 433 86 12
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Cerknica
Partizanska c. 6, 1380 CERKNICA
t: +386 (1) 705 15 93
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Kranj
Nazorjeva 8, 4000 KRANJ
t: +386 (4) 238 05 56
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Delavnik:
Telefonsko smo dosegljivi vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 in najmanj do 16.00 ure.

Opozorilo po ZIsRPS
Google+


Facebook


Linkedin

Ostale vsebine