Solastnina - delitev

Solastnina je osnovna oblika lastninske pravice in pomeni pravno oblast več oseb na isti, nerazdeljeni stvari. Pri solastnini so deleži vsakega izmed lastnikov določeni kot miselne kvote oziroma kot idealni deleži v sorazmerju s celoto. Za stvar, ki je v solastnini, velja, da jo imajo lastniki pravico uporabljati skupno. Solastnina lahko nastane na podlagi zakona, odločbe državnega organa, z dedovanjem ali s pravnim poslom.
Podobna oblika lastninskega razmerja kot solastnina pa je tudi skupna lastnina, ki prav tako predstavlja obliko lastninske pravice več oseb na nerazdeljeni stvari. Skupna lastnina in solastnina pa se bistveno razlikujeta v določitvi deležev. Pri skupni lastnini namreč deleži lastnikov niso določeni ne fizično ne idealno. Skupna lastnina se oblikuje tedaj, ko so osebe, ki skupaj izvršujejo lastninsko pravico, med seboj povezane oziroma v nekem razmerju. Najbolj temeljna oblika skupne lastnine je skupno premoženje zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in registriranih istospolnih partnerjev, ki se v primeru razveze zakonske zveze oziroma prenehanja zunajzakonske skupnosti ali skupnosti istospolnih partnerjev, deli v posebnem postopku.
Za delitev skupnega premoženja se uporabljajo pravila, ki veljajo za delitev solastnine. Delitev solastnine je eno temeljnih upravičenj solastnikov, s katerim solastnina na stvari preneha. Delitev solastnine je lahko sporazumna ali sodna. Do sodne delitve solastnine pride, če se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi. Vsak solastnik lahko v vsakem času zahteva delitev solastnine, razen v neprimernem času. Okoliščine, ki utemeljujejo pravni standard neprimernega časa, pa so lahko subjektivne ali objektivne. Obstoj teh okoliščin za solastnika pomeni, da bi ob delitvi, če ne pride do odloga, trpel škodo ali nesorazmerne stroške.
Sporazumna delitev solastnine oziroma skupnega premoženja zakoncev je nujen pogoj za to, da je možna sporazumna razveza zakonske zveze. Sporazumna razveza zakonske zveze pomeni, da zakonca pri pristojnem sodišču vložita sporazumen predlog za razvezo, temu predlogu pa mora biti priložen tudi sporazum o razdelitvi skupnega premoženja v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Poleg tega se morata zakonca, ki želita, da se opravi sporazumna razveza zakonske zveze, sporazumeti tudi o tem, kdo ostane lastnik ali najemnik skupnega stanovanja. V kolikor se o delitvi skupnega premoženja zakonca ne moreta sporazumeti, sporazumna razveza zakonske zveze ni več opcija. Če sporazumna razveza zakonske zveze ni možna, lahko eden od zakoncev pri pristojnem sodišču vloži tožbo za razvezo zakonske zveze. V primeru razveze zakonske zveze s tožbo se bo v ločenem postopku opravila tudi sodna delitev solastnine oziroma skupnega premoženja. To pomeni, da bo deleže na skupnem premoženju določilo sodišče.

 

Ljubljana, 20.11.2014, Odvetniška pisarna Mele


Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na  mele.peter@siol.net 

 

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.
Odvetniška pisarna Peter Mele d.o.o.
Resljeva c. 25, 1000 LJUBLJANA
t: +386 (1) 433 86 12
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Cerknica
Partizanska c. 6, 1380 CERKNICA
t: +386 (1) 705 15 93
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Podružnica Kranj
Nazorjeva 8, 4000 KRANJ
t: +386 (4) 238 05 56
f: +386 (1) 430 04 61
GSM: +386 (0) 31 315 300
e-pošta: mele.peter@siol.net
Delavnik:
Telefonsko smo dosegljivi vsak dan od ponedeljka do petka od 9.00 in najmanj do 16.00 ure.

Opozorilo po ZIsRPS
Google+


Facebook


Linkedin

Ostale vsebine