Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek novele zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki ga bo vlada predvidoma obravnavala v začetku aprila. S spremembami se zakon usklajuje s spremembami ustave s področja referenduma, tako med drugim na novo ureja postopek odločanja državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma.
S spremembami ustave maja 2013 je bil namreč zakonodajni referendum urejen povsem na novo, zato je treba ustrezno spremeniti tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Ustavni zakon je sicer naložil uskladitev zakona s spremembami ustave v letu dni, a zakonske spremembe še vedno niso sprejete. Predlog je že marca lani pripravilo ministrstvo za notranje zadeve, ker pa je tedanja vlada predčasno končala mandat, so ga umaknili iz postopka na vladi.
V osnutku je kot poglavitni cilj zakona navedena uskladitev s spremembami ustave, pa tudi nekatere druge spremembe, ki bodo omogočile gospodarnejšo izvedbo referendumskih postopkov.
Ustavni zakon je na področju zakonodajnega referenduma prinesel tri bistvene spremembe: zakonodajni referendum lahko zahtevajo samo še volivci (najmanj 40.000), iz referendumskega odločanja so izvzete izrecno določene vrste zakonov, za zavrnitev zakona pa je potrebna najmanj petina glasov vseh volivcev. V skladu s tem se spreminjajo tudi ustrezne določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
Ker je bila s spremembami ustave odpravljena določba, da je državni zbor vezan na izid referenduma, osnutek novele predvideva tudi črtanje člena, ki določa, da državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo na referendumu.
Poleg tega predlog na novo ureja postopek odločanja državnega zbora o zavrnitvi razpisa referenduma o zakonih, o katerih referenduma ni dopustno razpisati. Doslej je namreč državni zbor, če je menil, da bi z razpisom referenduma nastale protiustavne posledice, lahko zahteval ustavno presojo, po novi ureditvi pa bo o zavrnitvi razpisa referenduma odločal državni zbor sam, in sicer z večino glasov vseh poslancev. Na ustavno sodišče pa se bo po novem lahko obrnil predlagatelj referenduma, ki se bo lahko pritožil na odločitev o zavrnitvi razpisa referenduma.
Ustavni zakon se do uskladitve zakona o referendumu uporablja neposredno, kar pomeni, da se določbe zakona o referendumu, ki so v nasprotju z ustavnim zakonom, ne uporabljajo. Po takšni ureditvi je bil denimo junija lani že izveden zakonodajni referendum o arhivih.
Več o tem si lahko preberete na: https://www.sta.si/2115029/aprila-na-vladi-spremembe-zakona-o-referendumu