Številka: 411-01/20-7/ EPA 1095-VIII
Datum: 2. april 2020
DRŽAVNI ZBOR JE NA SEJI 2. 4. 2020 SPREJEL ZAKON O INTERVENTNIH
UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC
ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO (ZIUZEOP) V NASLEDNJEM BESEDILU:
Z A K O N
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV
NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO (ZIUZEOP)
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic epidemije COVID-19 (v
nadaljnjem besedilu: epidemija) za državljanke in državljane Republike Slovenije ter
gospodarstvo spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1. Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni
list RS, št. 36/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK),
2. Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (Uradni list RS, št.
36/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUPPP) in
3. Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno
besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZNB).
(2) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev posledic
epidemije na področju dela in plačevanja prispevkov za socialno varnost,
zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialnega varstva, pravic iz
javnih sredstev in uveljavljanja pravic iz naslova starševskega varstva, davkov, javnih
financ, plač v javnem sektorju in gospodarskih družbah v neposredni in posredni
večinski državni lasti, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, upravljanja z vodami, varstva
okolja, kulture, znanosti in raziskovanja, preprečevanja pranja denarja in financiranja
terorizma, zavarovalništva in trga finančnih instrumentov, javnega naročanja,
pogodbenih kazni, izvršbe in osebnega stečaja, izvajanja javnih storitev, finančnega
poslovanja podjetij, postopkov zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, oprostitev
plačila storitev RTV signala in dodatnih pooblastil policije.
(3) Izraz »višja sila«, uporabljen v 1.1. podpoglavju 1. poglavja III. dela tega
zakona, v tem zakonu pomeni epidemijo COVID-19.
II. DEL
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. ZAKON O INTERVENTNEM UKREPU ODLOGA PLAČILA OBVEZNOSTI
KREDITOJEMALCEV
2. člen
V Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev
se v 5. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh
obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti
kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša
zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja
odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe.
V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni
meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe.«.
2. ZAKON O INTERVENTNIH UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN PRISPEVKOV
3. člen
V Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov se za 12.
členom doda nov 12.a člen, ki se glasi:
»12.a člen
(odlog plačila prispevkov za kmete)
(1) Do odloga plačila prispevkov je upravičen kmet, ki je v obvezno
pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega
odstavka 25. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS,
št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206,
85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19
in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev
v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi.
(2) Do odloga plačila prispevkov iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba:
– ki do dneva uveljavitve tega zakona ni zavarovana na podlagi 17. člena ali petega
odstavka 25. člena ZPIZ-2,
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu
z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če neplačane
zapadle obveznosti na dan, ko posameznik vloži vlogo, niso poravnane.«.
4. člen
V 13. členu se v prvem odstavku za besedo »upravičencu« doda besedilo
»iz 12. in 12.a člena tega zakona«.
3. ZAKON O NALEZLJIVIH BOLEZNIH
5. člen
V Zakonu o nalezljivih boleznih se v 7. členu četrti odstavek spremeni tako,
da se glasi:
»Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi
oziroma določi minister, pristojen za zdravje. Kadar je okuženo ali ogroženo območje
celotno območje Republike Slovenije, epidemijo razglasi Vlada Republike Slovenije.«.
6. člen
V 19. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določijo
obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so
bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo, virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa,
Marburg) ali nalezljivo boleznijo, za katero je minister, pristojen za zdravje, ali Vlada
Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasila
epidemijo, v času njegove kužnosti.«.
7. člen
V 39. členu se v napovednem stavku prvega odstavka besedilo »minister,
pristojen za zdravje,« nadomesti z besedilom »Vlada Republike Slovenije«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora Vlada Republike Slovenije
nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije in javnost.«.
8. člen
V 46. členu se v prvem odstavku za besedo »varstvo« črtata vejica in
besedilo »zdravstveno nadzorstvo pa zdravstvena inšpekcija«.
9. člen
Za 46. členom se doda nov 46.a člen, ki se glasi:
»46.a člen
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona opravlja zdravstvena
inšpekcija, v zvezi z izvajanjem ukrepov iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, ki
spadajo na delovno področje drugih ministrstev, pa tudi inšpektorji, ki delujejo na tem
delovnem področju, razen če zakon določa drugače.
Pri izvajanju nadzora nad ukrepi iz prvega odstavka 39. člena tega zakona,
ki spadajo na delovno področje drugih ministrstev, ima pristojni inšpektor pravico in
dolžnost:
– prepovedati gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so zbolele za
določeno nalezljivo boleznijo;
– prepovedati zbiranje ljudi na javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja
nalezljive bolezni;
– omejiti ali prepovedati promet posameznih vrst blaga in izdelkov;
– odrediti druge ukrepe in opraviti dejanja, za katere je pooblaščen z zakonom ali
drugim predpisom.«.
10. člen
V 49. členu se besedilo »sanitarni inšpektor« nadomesti z besedilom
»zdravstvena inšpekcija«.
11. člen
V 51. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Policija v okviru svojih pravic in dolžnosti sodeluje pri izvajanju ukrepov, ki
so določeni v 37., 39., drugem odstavku 46.a, 47. in 48. členu tega zakona.«.
12. člen
V 52. členu se besedilo »pristojni organ za notranje zadeve« nadomesti z
besedo »Policijo«.
13. člen
V 53.b členu se:
– v prvem odstavku znesek »15 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »60.000
eurov«,
– v drugem odstavku znesek »3 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »10.000
eurov«,
– v tretjem odstavku znesek »5 milijonov tolarjev« nadomesti z zneskom »20.000
eurov«.
14. člen
Za naslovom »VII. Kazenske določbe« se doda nov 53.g člen, ki se glasi:
»53.g člen
Za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po tem zakonu je
pristojna tista inšpekcija, za katero je določena pristojnost za nadzor nad izvajanjem
določb tega zakona v skladu s 46.a členom tega zakona.«.
15. člen
V 54. členu se prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 4.000 do 100.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba«.
Za 12. točko se doda nova 12.a točka, ki se glasi:
»12.a če se ne ravna v skladu z ukrepi pristojne inšpekcije iz drugega odstavka 46.a
člena tega zakona ali če se jih onemogoča;«.
Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Z globo od 2.000 do 50.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka
kaznuje samostojni podjetniki posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja
dejavnost.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se
glasi:
»Z globo od do 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega
člena kaznuje posameznik, odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba
samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja
dejavnost.«.
16. člen
V 55. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400
do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravstveni delavec ali zdravstveni
sodelavec:«.
17. člen
V 56. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Z globo od 400
do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek zdravnik:«.
18. člen
V 57. členu se v prvem odstavku napovedni stavek spremeni tako, da se
glasi: »Z globo od 400 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek posameznik:«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Za dejanje iz 1. do 6. točke prejšnjega odstavka se kaznuje za prekršek z
globo od 400 do 4.000 eurov starš ali skrbnik otroka, ki je storil prekršek, če je to
neposredna posledica opustitve starševske skrbi ali obveznosti skrbnika.«.
19. člen
Za 57. členom se doda nov 57.a člen, ki se glasi:
»57.a člen
Za prekrške iz tega zakona se lahko v hitrem postopku izreče globa tudi v
znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.«.
III. DEL
ZAČASNI UKREPI
20. člen
(trajanje ukrepov)
(1) Ukrepi iz tega dela zakona ter iz aktov, sprejetih na njegovi podlagi,
veljajo od 13. marca 2020 do 31. maja 2020, če ta zakon ne določa drugače.
(2) Če do 15. maja 2020 epidemija ni preklicana, se roki izteka ukrepov, ki so
določeni na 31. maj 2020, podaljšajo za 30 dni.
1. DELO IN PLAČEVANJE PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST
1.1 Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi
odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev plačila prispevkov
21. člen
(namen)
(1) S podpoglavjem 1.1 tega zakona se z namenom ohranitve delovnih mest
zaradi posledic epidemije ureja povračilo izplačanih nadomestil plače delavkam
oziroma delavcem (v nadaljnjem besedilu: delavec) pri delodajalcih, ki jim začasno ne
morejo zagotavljati dela zaradi posledic epidemije (v nadaljnjem besedilu: začasno
čakanje na delo).
(2) S podpoglavjem 1.1 tega zakona se ne glede na določbo šestega
odstavka 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 –
popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v
nadaljnjem besedilu: ZDR-1) določa tudi višina nadomestila plače delavcem, ki ne
morejo opravljati dela zaradi višje sile in se ureja delno povračilo izplačanih nadomestil
plače tem delavcem.
22. člen
(upravičeni delodajalec)
(1) Pravico do ukrepa iz prejšnjega člena lahko uveljavlja vsak delodajalec v
Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma
proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od
70 %,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K
po standardni klasifikaciji dejavnosti.
(2) Do pomoči so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni
prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019
in v drugem polletju 2020 ne bodo dosegli več kot 50 % rast prihodkov glede na isto
obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ob predložitvi letnih poročil za leto
2020 ne bo dosežen, bo moral upravičenec naknadno vrniti celotno pomoč iz
prejšnjega odstavka. V primeru, da niso poslovali v celotnem letu 2019, so do pomoči
upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so utrpeli:
– vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v
mesecu februarju 2020 ali
– vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s
prihodki v mesecu februarju 2020.
23. člen
(časovna omejitev)
Delodajalec v skladu s prejšnjim členom lahko napoti posameznega delavca
na začasno čakanje na delo najdlje do 31. maja 2020.
24. člen
(pravice in obveznosti delavcev)
(1) Delavec, ki je napoten na začasno čakanje na delo in delodajalec zanj
prejema povračilo izplačanega nadomestila plače, ohrani vse pravice in obveznosti iz
delovnega razmerja, razen tistih, ki so drugače urejene s tem zakonom.
(2) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo obveznost, da se na
zahtevo delodajalca vrne na delo do sedem zaporednih dni v tekočem mesecu.
Delodajalec mora o tem predhodno obvestiti Zavod za zaposlovanje.
(3) Če je bila plača delavca znižana zaradi določitve krajšega polnega
delovnega časa pri delodajalcu, se za določitev osnove za nadomestilo plače za čas
začasnega čakanja na delo upošteva plača ali osnova za nadomestilo plače iz zadnjih
treh mesecev pred določitvijo krajšega polnega delovnega časa.
(4) Če delavec v dogovoru z delodajalcem v času začasnega čakanja na
delo izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe letnega dopusta pravico do
nadomestila plače v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(5) Delodajalec delavca pisno napoti na začasno čakanje na delo v skladu z
odločitvijo iz prvega odstavka 21. člena tega zakona. V pisnem napotilu določi čas
začasnega čakanja na delo, možnosti in način poziva delavcu, da se predčasno vrne
na delo, ter višino nadomestila plače.
25. člen
(upravičeni delodajalec)
Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi višje
sile ne morejo opravljati dela, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, ki
izpolnjuje pogoje iz 22. člena tega zakona in ki izjavi, da delavci dela ne opravljajo
zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in
drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega
prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami in zaradi tega prejemajo nadomestilo
plače.
26. člen
(višina nadomestila plače)
(1) Delavec ima v času začasnega čakanja na delo in v času, ko zaradi višje
sile ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom,
ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz
poslovnega razloga.
(2) Nadomestilo plače, določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, ne sme biti
nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
27. člen
(delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj)
(1) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo upravičen do
odsotnosti z dela ali med trajanjem začasnega čakanja na delo ali višje sile pridobi
pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali
starševskem varstvu ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se
nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem
začasnega čakanja na delo ali višje sile uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim
delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi
predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače
iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži
pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih
predpisih, kot da bi delal.
28. člen
(višina povračila izplačanega nadomestila plače)
(1) Izplačano nadomestilo plače iz 26. člena tega zakona se s strani
Republike Slovenije povrne v višini izplačanega nadomestila, ki ne presega višine
povprečne plače za leto 2019 v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec,
zmanjšanega za prispevke zavarovanca.
(2) Delodajalci so za delavce, ki so upravičeno začasno odsotni od dela ter
so za njih upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu, in za
delavce, ki ne delajo zaradi višje sile na podlagi šestega odstavka 137. člena ZDR-1, in
iz tega naslova prejemajo nadomestilo plače, oproščeni plačila prispevkov za vsa
socialna zavarovanja od nadomestila plače od 13. marca do 31. maja 2020, vendar
največ od nadomestila plače do višine povprečne plače za leto 2019 v Republiki
Sloveniji, preračunane na mesec. Prispevke za vsa socialna zavarovanja, ki so bili
oproščeni po prejšnjem stavku, v celoti plačuje Republike Slovenija.
(3) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike
Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v
letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža,
ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
29. člen
(postopek in način uveljavljanja povračila nadomestila plače)
(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po
tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za
zaposlovanje v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar
najpozneje do 31. maja 2020.
(2) Pravice do povračila izplačanih nadomestil plače iz prejšnjega odstavka
ne more uveljavljati delodajalec:
– ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu
z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane
zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje
obveznosti iz te alineje tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh
obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje
zadnjih petih let do dne oddaje vloge;
– če je nad njim uveden postopek stečaja.
(3) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca na začasnem čakanju na
delo delodajalec priloži izjavo iz 21. člena tega zakona, za katere pravilnost kazensko
in materialno odgovarja, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo
zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(4) Vlogi iz prvega odstavka tega člena za delavca, ki zaradi višje sile ne
more opravljati dela, delodajalec priloži izjavo iz 21. člena tega zakona, za katere
pravilnost kazensko in materialno odgovarja, ter dokazila delavcev o upravičeni
odsotnosti zaradi višje sile, ki je posledica varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol ali
nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s
sosednjimi državami.
(5) Delodajalec, katerega zaposlitve so neposredno ali posredno
sofinancirane iz proračuna Republike Slovenije preko posebnih programov in lahko
uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini razlike med polnim sofinanciranjem in
siceršnjo subvencijo, v vlogi navede delež financiranja iz proračuna Republike
Slovenije v letu 2019.
(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko pravico do povračila
nadomestila plače uveljavi delodajalec, ki je napotil delavce na začasno čakanje na
delo oziroma pri katerem delavec zaradi višje sile ni mogel opravljati dela že pred
uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 13. marca 2020, če vloži vlogo iz prvega
odstavka tega člena v osmih dneh od uveljavitve tega zakona in izpolnjuje vse pogoje
za uveljavitev pravice.
(7) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloči o vlogi v roku osem
dni s sklepom.
(8) Sklep o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati
predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil
plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil
plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo,
obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev sklepa ter
nadzor nad njegovim izvajanjem.
(9) Povračilo nadomestila plače, razen za delavce, za katere plačilo
nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v
sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila
nadomestila plače po tem zakonu.
(10) Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno
oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom,
če bi delavec na ta dan dejansko delal.
(11) Določbe glede povračila nadomestila plače iz tega člena se smiselno
uporabljajo tudi za delno povračilo nadomestila plače v primerih, ko delavec zaradi
višje sile ne opravlja dela.
30. člen
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem
nadomestil plače ter izvajanjem sklepa)
(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plač, mora Zavodu
Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti administrativni in finančni nadzor nad
izpolnjevanjem obveznosti iz sklepa. V primeru nadzora na kraju samem mora Zavodu
Republike Slovenije za zaposlovanje omogočiti vpogled v računalniške programe,
listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora
ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobivati podatke
o delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od Zavoda za zdravstveno
zavarovanje Slovenije, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter
Finančne uprave Republike Slovenije, in sicer:
– osebno ime,
– enotno matično številko občana,
– zavarovalno podlago ter
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih za socialno varnost.
(3) Za namene izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem obveznosti iz sklepa
delodajalca ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico tudi neposredno
od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja
pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora
izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za
vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje na
podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po
njihovi pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in
nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s
stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju v skladu s prejšnjim odstavkom se podatki iz četrtega
odstavka tega člena hranijo 30 let.
31. člen
(obveznosti delodajalca)
(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače v skladu z
29. členom tega zakona mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila
plače.
(2) V obdobju iz prejšnjega odstavka delodajalec ne sme odrejati nadurnega
dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo.
(3) Če delodajalec delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno
obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Če delavcu preneha odsotnost iz
razlogov višje sile, o tem obvesti Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje z dnem
prenehanja odsotnosti.
(4) Če delodajalec ravna v nasprotju s prvim, drugim ali tretjim odstavkom
tega člena, mora prejeta sredstva v celoti vrniti v trikratni višini.
(5) Delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva v skladu s tem zakonom,
mora prejeta sredstva vrniti v celoti, če začne postopke likvidacije po zakonu, ki ureja
gospodarske družbe, v obdobju:
– prejemanja sredstev in
– po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev.
32. člen
(inšpekcijski nadzor)
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem 21. do 31. člena in drugega odstavka 33.
člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi,
ki urejajo inšpekcijski nadzor.
1.2 Oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
za zaposlene, ki delajo
33. člen
(delna oprostitev prispevkov za zaposlene v zasebnem sektorju,
ki delajo, in krizni dodatek)
(1) Za delavce iz prvega do četrtega in šestega odstavka 14. člena ZPIZ-2 so
delodajalci oproščeni plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v
mesecu aprilu in maju 2020. Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tem
času v celoti plačuje Republika Slovenija.