Description.
Rok za izplačilo odpravnine je določen v 108. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Ta člen ureja delavčevo pravico do odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, osnovo za izračun odpravnine in minimalno višino odpravnine. Rok za izplačilo je določen v zadnjem odstavku 108. člena ZDR-1. […]
Dedovanje po oporoki je vrsta dedovanja, ki nastopi v primeru, če zapustnik za časa življenja napravi oporoko. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju tudi ZD) določa, da jo lahko napravi vsak, ki je sposoben za razsojanje in je dopolnil petnajst let starosti. Oporoka je enostranska, strogo osebno dana izjava volje, s katero oporočitelj razpolaga s svojim […]
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je lahko podana le, če obstajajo utemeljeni razlogi za odpoved. Razlogi, ki jih Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju tudi ZDR-1) določa kot utemeljene, so našteti v 89. členu. Odpoved delovnega razmerja je pogovorni izraz (pravilno: odpoved pogodbe o zaposlitvi). Delodajalec lahko delavcu redno odpove delovno razmerje le, […]
Odpravnina naj bi odpuščenemu delavcu zagotavljala določeno socialno varnost ob prehodu v brezposelnost in hkrati predstavljala odmeno za dotedanje delo pri delodajalcu. Iz vsebine pravice do odpravnine in dejstva, da je zakonodajalec odpravnino predpisal kot dolžnost delodajalca, izhaja, da se tej pravici delavec ne more odpovedati, saj bi bilo to v nasprotju z namenom in […]
Rok za izplačilo odpravnine je določen v 108. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Ta člen ureja delavčevo pravico do odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, osnovo za izračun odpravnine in minimalno višino odpravnine. Rok za izplačilo je določen v zadnjem odstavku 108. člena ZDR-1. […]
Odpravnina za določen čas (izraz je za namen članka poenostavljen, saj Zakon o delovnih razmerjih takega izraza ne uporablja) je urejena v 79. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki natančneje določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delavec je upravičen do odpravnine za določen čas, če mu pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati brez […]
Skupna lastnina je oblika lastninske pravice in pomeni, da ima lahko na nerazdeljeni stvari lastninsko pravico več oseb, ki predstavljajo skupne lastnike. Za razliko od solastnine, kjer je delež vsakega izmed lastnikov določen v sorazmerju s celoto, skupna lastnina nima vnaprej določenih deležev, so pa določljivi.
Delovna razmerja predstavljajo enega najpomembnejših in najpogostejših pravnih razmerij, ki večini odraslih posameznikov predstavljajo vir prihodkov in s tem tudi vir preživetja.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 1. členu določa obseg veljavnosti zakona, kot tudi seznam evropskih predpisov ki so z Zakonom o delovnih razmerjih povzeti v naš pravni red.
SSKJ poravnavo opisuje kot glagolnik, ki izhaja iz besede poravnati (poravnava dolga, kredita; poravnava škode, poravnava spora, poravnava očeta s sinom) ter kot sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strank delno popusti pri svojih zahtevah, pogojih. Poznamo več vrst poravnav, kot npr. prisilna, izvensodna ter sodna poravnava.