Darilna pogodba in dedovanje sta načina, s katerima se lahko prenaša premoženje. Z darilno pogodbo se neodplačno prenese premoženje v času življenja. Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Do dedovanja pride v trenutku smrti zapustnika. Premoženje zapustnika, ki obstaja ob smrti, avtomatično preide na njegove dediče. Deduje lahko vsak, ki je živ v trenutku zapustnikove smrti.
To pomeni, da mora preživeti zapustnika. Izjemoma lahko deduje že spočet, a še ne rojen otrok, vendar pod pogojem, da se rodi živ. Pravne osebe, ki obstajajo ob zapustnikovi smrti, lahko dedujejo, vendar le na podlagi oporoke. Premoženje lahko deduje ena ali več oseb. Darilna pogodba in dedovanje sta instituta, ki sta tudi med sabo povezana in sicer če je sklenjena darilna pogodba, nujni delež ne sme biti prikrajšan. Npr. če je bila sklenjena darilna pogodba, nujni delež pa zaradi tega ne more bit takšen, kot bi bil, če bi bilo darilo še vedno del zapuščine, se mora darilo vrniti, v kolikor je treba, da se dopolni nujni delež.
Pravila, ki obravnavajo teme dedovanje, darilna pogodba, nujni delež, ureja Zakon o dedovanju. Če je za edino premoženje, npr. stanovanje, sklenjena darilna pogodba, nujni delež dedičev potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico zakonitega, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Torej sta darilna pogodba in dedovanje v okviru nujnega deleža omejena z zakonom. Zato je pomembno, da se v primeru prenosa premoženja z darilno pogodbo posvetujete, kako sta povezana darilna pogodba in dedovanje, saj lahko pride do nezaželene/nepredvidene obremenitve obdarjenca v višini nujnega deleža.
Darilna pogodba za stanovanje mora biti sklenjena v pisni obliki. Darilna pogodba za stanovanje mora vsebovati izjavo o neodplačnem prenosu lastninske pravic; izjavo obdarjenca, da se s prenosom lastninske pravice strinja ter zemljiškoknjižno dovolilo (intabulacijsko klavzulo). Darilna pogodba za stanovanje ne potrebuje notarske oblike, mora pa biti podpis darovalca notarsko overjen. Pred tem mora biti darilna pogodba za stanovanje predložena finančni upravi v odmero predpisanega davka oz. v potrditev. Davek na darila ureja Zakon o davku na dediščine in darila.
Zavezanec ali zavezanka za plačilo davka je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi darovanja. Pri stanovanju se kot osnova za odmero davka vzame 80% vrednost, ocenjena po GURSu. Davek na darila se plača po davčnih stopnjah, ki so različne glede na dedne redove in se zvišujejo po vrednosti podarjenega premoženja. Davka je oproščen obdarjenec/dedič I. dednega reda. Obdarjenec/dedič II. dednega je obdavčen po davčni stopnji od 5% do 14%, obdarjenec/dedič III. dednega reda od 8% do 17% ter ostali od 12% do 39%.
Ljublajna, 23.08.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net