Dedovanje po oporoki nastopi, če zapustnik napravi oporoko. Oporoka je enostranska izjava volje zapustnika, za katero ni potrebno soglasja osebe, ki ji je v oporoki kaj naklonjeno. Dedovanje po oporoki torej pomeni, da oporočitelj za primer smrti nameni svojemu premoženju drugačno usodo, kot bi mu šla, če bi nastopilo dedovanje po zakonu. Pri tem razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot jih določa zakon.
Dedovanje po oporoki je torej mogoče, ko oporoko sestavi oporočno sposobna oseba – oseba, ki je dopolnila 15 let in ki je sposobna razumeti pomen in posledice oporoke; ko je v oporoki podana prava in resnična volja zapustnika – zapustnik mora hoteti narediti oporoko; ko je oporoka napravljena v eni od oblik, določenih z zakonom in ob pogojih, ki jih postavlja zakon in ko je vsebina oporoke možna, dopustna, določena ali določljiva ter ko je dopustna podlaga oporočnega razpolaganja.
Dedovanje po oporoki je omejeno z ustanovo nujnega deleža. Nujni dediči so tiste osebe, ki jih zapustnik v oporoki ni določil za dediče in ki bi v primeru, da zapustnik ne bi napravil oporoke, dedovale po samem zakonu. Tem osebam pripada nujni delež in sicer potomcem, posvojencem, njihovim potomcem ter zakoncu zapustnika 1/2, ostalim dedičem pa 1/3 zakonitega deleža.
Davek na dedovanje ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Predmet obdavčitve po tem zakonu je premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot dediščino. Pri nepremičninah se kot osnova za odmero davka vzame 80% vrednosti, ocenjene po GURSu. Pri premičninah (razen pri denarju) je vrednost za odmero davka tržna vrednost tega premoženja, znižana za 5.000 EUR. Davek na dedovanje plača oseba, ki prejme premoženje na podlagi dedovanja.
Višina davka je odvisna od vrednosti podedovanega premoženja ter od sorodstvene vezi z zapustnikom. Davek na dedovanje se plača po davčnih stopnjah, ki so različne glede na dedne redove in se zvišujejo po vrednosti podedovanega premoženja. Davka je oproščena dediščina, ki jo prejme dedič I. dednega reda. Davek na dedovanje dedičev II. dednega reda se odmeri po davčni stopnji od 5% do 14%, ter za dediče III. dednega reda od 8% do 17%. Davek na dedovanje za vse druge osebe se odmeri po davčni stopnji od 12% do 39%.
Dediči z dedovanjem ne dobijo le pravice na stvareh ali premoženjskih pravicah, ampak odgovarjajo tudi za zapustnikove dolgove – t.i. dedovanje dolgov. Za dedovanje dolgov je značilno, da dedič za njih odgovarja z vsem svojim premoženjem, vendar le do višine podedovanega premoženja. Če je več dedičev, se dedovanje dolgov opravi v sorazmerju z njihovimi dednimi deleži. Vseeno dedovanje dolgov povzroči, da so ti dediči nerazdelno odgovorni in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža. Dedič, ki se je odpovedal dedovanju, ne deduje zapustnikovih dolgov. Dedič se dediščini lahko odpove le do konca zapuščinske obravnave, ko morda še niso znani vsi dolgovi zapustnika.
Ljubljana, 24.08.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net