Več razlogov je, zakaj je dobro v zapuščinskem postopku skleniti t.i. dedni dogovor (zakon sicer tega izraza ne uporablja). Dedni dogovor predvsem omogoča, da dediči že v samem zapuščinskem postopku sklenejo sporazum o tem, kateri predmet zapuščine bo kdo od dedičev dedoval. S tem, ko je sklenjen dedni dogovor, odpade potreba, da bi sodišče odločalo brez pomembnega vpliva dedičev, saj se lahko brez dednega dogovora in če ni ustrezne oporoke sklep o dedovanju glasi samo tako, da postanejo dediči solastniki.
Ker se je potrebno solastnini kot praviloma nefunkcionalni obliki izogibati, je priporočljivo, da dediči s predhodnimi dogovori, ki naj se praviloma opravijo še pred narokom za obravnavo v zapuščinskem postopku, dosežejo dogovor, ki nato pred sodiščem postane njihov dedni dogovor. Tega sodišče vzame v sklep o dedovanju. Tako jim kasneje dediščine ni treba deliti v novem postopku, ki predstavlja velik strošek.
Za to, da pride do sklenitve dednega dogovora, je potrebno soglasje tistih dedičev, ki jih tak dogovor zadeva. V praksi ni nujno, da pri dednem dogovoru, ki naj bo vzet v sklep o dedovanju, sodelujejo prav vsi dediči; v primeru, da nekateri ne sodelujejo, dedni dogovor ne more biti v škodo njihovih pravic, kar izredno omejuje možnosti, zato je v praksi večinoma nujno sodelovanje vseh dedičev.
Čeprav je v določenem postopku izdan sklep o dedovanju zastaranje pravice zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič nastopi naproti poštenemu posestniku v enem letu, odkar je dedič zvedel za svojo pravico in za posestnika stvari zapuščine, najpozneje pa v desetih letih, računajoč za zakonitega dediča od zapustnikove smrti, za oporočnega dediča pa od razglasitve oporoke. Nasproti nepoštenemu posestniku zastara ta pravica v dvajsetih letih.
Pravica zahtevati zapuščino zastara v roku, ki teče od zapustnikove smrti; zmotno je torej prepričanje, da naj bi sklep o dedovanju zastaranje prekinil, saj zakon ne veže roka na sklep o dedovanju. Sklep o dedovanju se lahko izda tudi mnogo let po smrti zapustnika, ko ta pravica že zastara.
V praksi se pojavlja vprašanje, kako vpliva na sklep o dedovanju zastaranje terjatev proti zapustniku. Odgovor na to vprašanje je, da upniki tudi zoper dediče ne morejo uveljaviti zastaranih terjatev oz. imajo dediči enake ugovore, kot zapustnik. Dediči torej lahko dosežejo, da sklep o dedovanju ne obsega teh terjatev. O tem, kdaj terjatve zastarajo, pišemo v drugem članku. Da je za sklep o dedovanju zastaranje terjatev pomembno, izhaja tudi iz potrebe, da upniki ne pridobijo več pravic proti dedičem, kot so jih imeli proti zapustniku, saj dediči vstopijo v pravni položaj zapustnika.
Ljubljana, 20.11.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net