Dedno pravo ureja tista razmerja iz sklopa zasebnolastninske pravne sfere, ki se tičejo dedovanja, to je prehoda premoženja umrle osebe na druge osebe. Dedovanje omogoča, da premoženjska razmerja in iz teh razmerij izvirajoče pravice in obveznosti umrle osebe praviloma preidejo na druge; fizične ali pravne osebe. Naše dedno pravo izhaja iz treh temeljnih načel: svoboda oporočnega razpolaganja, dedovanje v družini in vesoljno nasledstvo.
Svobodno oporočno razpolaganje za dedovanje pomeni, da lahko zapustnik z oporoko odloča o usodi svojega premoženja za primer smrti, ne da bi se oziral na zakonito dedovanje, pri katerem zakon določa potencialne dediče. Načelo dedovanje v družini pomeni, da preide zapustnikovo premoženje ob njegovi smrti na osebe, ki so z njim v določenem družinskem razmerju – ob pogoju, da zapustnik ni z oporoko razpolagal drugače. Najpomembnejše družinsko razmerje je sorodstvo. Z načelom vesoljno nasledstvo je povezan avtomatizem prehoda zapuščine na drugega – ipso iure pridobitev dediščine.
Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, zlasti lahko tudi onemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonitem dednem redu lahko po njem dedovale. Dedovanje nujnega deleža ne omejuje samo zapustnikove svobode testiranja, ampak utesnjuje tudi njegovo prosto razpolaganje s premoženjem inter vivos. Zapustnik namreč ne more določenih oseb iz kroga zakonitih dedičev izključiti od dedovanja niti na ta način, da svoje premoženje razda z neodplačnimi razpolaganji, storjenimi za časa življenja. Dedovanje nujnega deleža pozna dve skupini oseb iz kroga zakonitih dedičev, ki pridejo v poštev.
Lahko gre za za absolutno dedovanje nujnega deleža, kjer pridejo v poštev osebe, ki so lahko nujni dediči zaradi bližnje sorodstvene ali osebne povezanosti z zapustnikom – potomce, posvojence, njihove potomce, starše ter zakonca. Lahko pa gre za relativno dedovanje nujnega deleža in sicer za osebe, ki so lahko nujni dediči samo, če so trajno nezmožne za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje – dedi, babice, bratje in sestre. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.
O odvetniški pisarni Peter Mele
Odvetniška pisarna Peter Mele d.o.o. vam lahko strokovno svetuje v vseh vprašanjih dednega prava. Odvetniška pisarna vas lahko zastopa na zapuščinski obravnavi. Odvetniška pisarna vam lahko pomaga sestaviti oz. za vas sestavi dedni dogovor in pisno oporoko pred pričami. Odvetniška pisarna vas lahko zastopa v dediščinski tožbi. Dediščinska tožba je tožba, s katero tožnik kot dedič zahteva zapuščino, del zapuščine ali posamezne predmete od osebe, ki je sicer bila s sklepom razglašena za dediča, dejansko pa to ni. Tožba za dediščino poteka tako, da mora tožnik dokazati, da ima dedno pravico oziroma da ima močnejšo dedno pravico kot toženec. Od sodišča mora zahtevati, naj ugotovi, da je on dedič in da naj tožencu naloži izročitev določenega dela zapuščine (ali celote).