Dedno pravo je klasična veja prava, stara približno toliko, kot organizirana družba. Dedno pravo ureja prehod premoženja (zapuščine) umrlega na njegove pravne naslednike – dediče in volilojemnike. Praviloma dediča zapustnik določi z oporoko, v kateri zapiše, da naj določena oseba (dedič) deduje njegovo premoženje ali njegov ustrezen del (npr. polovico). Če zapustnik ne določi dedičev, se ti določijo po zakonu po treh dednih redih. Prvi dedni red so: potomci zapustnika in njegov zakonec (po enakih delih), drugi dedni red so: starši zapustnika in zapustnikov zakonec (starša vsak ¼, zakonec preostalo ½) in tretji dedni red pa so: stari starši zapustnika (vsak ¼). Ob smrti zapustnika se po samem zakonu uvede zapuščinski postopek. Popiše se zapustnikovo premoženje, pokliče dediče in opravi glavno obravnavo, na kateri se odloči o delitvi zapuščine. Odloči se s sklepom o dedovanju. Krovni zakon, s katerim je urejeno dedno pravo, je Zakon o dedovanju.
Stvarno pravo je klasična pravna panoga; obstajala je že v rimskih časih. To pa zato, ker je varovala lastnino na človeku najpomembnejših rečeh (živina, hiša, poljedelske površine), brez katerih družina ni mogla preživeti. Pravni promet za večino premičnin je prost, z nepremičninami pa namerno bistveno bolj obličen in v določenih primerih izredno otežen (dedovanje kmetijskih gospodarstev, kulturna dediščina). Stvarno pravo ureja pravice, ki so bistvene za urejanje pravnih razmerij v družbi, zato so nekatera pravila veljavna na načeli ravni, četudi so znane izjeme. Vsaka stvarna pravica mora obstajati in biti določena z zakonom. Predmet pravice je le individualno določena stvar, ki je sposobna nastopati v pravnem prometu. Stvarno pravo ureja pravice na stvari, oz. drugače rečeno, razmerja med ljudmi glede na stvar in s tem premoženjska razmerja med posamezniki. Stvarne pravice so: lastninska pravica, zastavna pravica, služnosti, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Stvarno pravo je urejeno v Stvarnopravnem zakoniku.
Družinsko pravo je skupek pravnih pravil in načel, ki urejajo zakonsko zvezo, izvenzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, posvojitev, rejništvo in skrbništvo. Družinsko pravo torej ureja osebna stanja posameznika. Osebna stanja so pomembna, ker so nanje vezane pomembne pravice oz. obveznosti: z rojstvom oseba postane državljan; s smrtjo prenehajo vsa osebna stanja in večina pravic osebe, uvede se dedovanje; s sklenitvijo zakonske zveze oz. osnovanjem zunajzakonske skupnosti nastane skupno premoženje; z razvezo zakonske zveze se razdeli do tedaj skupno premoženje in odloči o varstvu in vzgoji ter stikih skupnih otrok; z rojstvom otroka družina pridobi posebno varstvo, npr. pravico do otroškega dodatka, starševski dopust in podobno. Krovni predpis, ki ureja družinsko pravo, je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Marca 2015 je bila sprejeta novela tega zakona, po kateri tudi istospolni pari dobivajo pravico skleniti zakonsko zvezo in vse pravice in dolžnosti, ki iz nje izhajajo.
Ljubljana, 24.08.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net