Dedovanje po zakonu oz. zakonito dedovanje
Oporočno dedovanje, nujni delež in zakonito dedovanje so pravni instituti, ki jih ureja Zakon o dedovanju. Pri dedovanju po zakonu določa zakon krog oseb, ki pridejo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. Za dedovanje po zakonu sta najpomembnejši razmerji sorodstvo in zakonska zveza. Ker ustvarja popolna posvojitev enaka razmerja, kot naravno sorodstvo, ima popolna posvojitev tudi glede dedne pravice enake posledice, kot naravno sorodstvo. Načelo družinskega prava, da je zunajzakonska skupnost izenačena z zakonsko zvezo glede pravnih posledic za partnerja, je sprejel tudi Zakon o dedovanju. Zato izhaja pravica do dedovanja tudi iz zunajzakonske zveze. Za dedovanje po zakonu pridejo v poštev kot zakoniti dediči zapustnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec ali zunajzakonski partner. Za dedovanje po zakonu so nadalje lahko dediči zapustnikovi starši in njihovi potomci ali pa zapustnikov posvojitelj in njegovi potomci, končno tudi zapustnikovi stari starši oz. starši zapustnikovega posvojitelja in njegovi potomci. Za dedovanje po zakonu velja, da navedene osebe dedujejo po določenih dednih redih. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja osebe bolj oddaljenega dednega reda.
Dedovanje po oporoki – zapustnik napravi oporoko
Prednost pred dedovanjem po zakonu ima dedovanje po oporoki. Dediči, določeni v oporoki, tako dedujejo pred zakonitimi dediči oziroma zakonite dediče izključujejo od dedovanja (razen v primeru nujnega dedovanja). Dedovanje po oporoki lahko nastopi le v primeru, ko zapustnik napravi oporoko. Oporoka je enostranska izjava volje zapustnika, za katero ni treba soglasja osebe, ki ji je v oporoki kaj naklonjeno. Za dedovanje po oporoki je značilno, da oporočitelj lahko oporoko kadarkoli delno ali v celoti prekliče in napravi novo. Oporoko lahko napravi vsak, ki je dopolnil 15 let in ki je sposoben razumeti pomen in posledice oporoke. Dedovanje po oporoki vključuje lastnoročno oporoko, ustno, pisno oporoko pred pričami, sodno, notarsko in mednarodno oporoko. Zakon za vsako obliko natančno določa, kako mora biti napravljena in kakšni so pogoji za njeno veljavnost.
Dedovanje – nujni delež
Omejeno je oporočno dedovanje: nujni delež pripada osebam iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine, ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z oporoko. Zakon o dedovanju za nujni delež ureja dve skupini oseb iz kroga zakonitih dedičev, ki pridejo v poštev za dedovanje: nujni delež dedujejo osebe zaradi bližnje sorodstvene ali osebne povezanosti z zapustnikom (zapustnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec) – absolutni nujni dediči; nujni delež dedujejo določene osebe samo, če so trajno nezmožne za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (zapustnikovi stari starši ter bratje in sestre) – relativno nujni dediči. Ko nastopi dedovanje, nujni delež zapustnikovih potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca ali zunajzakonskega partnerja znaša 1/2, nujni delež drugih nujnih dedičev pa znaša 1/3 deleža, ki bi šel posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.