Dedovanje zaščitenih kmetij je urejeno drugače, kot dedovanje ostalega premoženja. Dedovanje kmetijskih gospodarstev (zaščitene kmetije) ureja Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG). Ta zakon preprečuje drobitev zaščitenih kmetij kot kmetijskih oziroma kmetijsko-gozdarskih gospodarskih enot, omogoča njihov prevzem pod pogoji, ki dediča preveč ne obremenjujejo, ter ustvarja možnosti za ohranitev in krepitev gospodarske, socialne in ekološke funkcije zaščitenih kmetij. Zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič. Izjemoma lahko deduje kmetijo več dedičev.
Zaščiteno kmetijo lahko oporočitelj z oporoko zapusti le enemu dediču – fizični osebi. Izjemoma sme oporočitelj zapustiti zaščiteno kmetijo več dedičem, če jo zapusti: zakoncema ali enemu staršu in otroku ali posvojencu oz. njegovemu potomcu, vendar se v tem primeru zaščitena kmetija ne sme deliti po fizičnih delih. Če je oporoka napisana v nasprotju s temi določili, se dedovanje izvede na podlagi ZDKG. Če ni dediča, ki bi izpolnjeval pogoje za dedovanje zaščitene kmetije po določilih ZDKG, dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju (Zakon o dedovanju).
Dedovanje po možu se lahko izvede po zakonu. Če je zaščitena kmetija v lasti, solasti ali skupni lasti zakonskega para, je dedič kmetije preživeli zakonec, npr. po možu deduje žena. Ko ima zaščitena kmetija enega lastnika, deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči. Če do sporazuma ne pride, imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Če je takih več, imajo prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom ali zaslužkom prispevali k ohranitvi oz. razvoju kmetije. Ob enakih pogojih ima prednost pri dedovanju zaščitene kmetije zapustnikov zakonec. Dedovanje po možu se lahko izvede tudi z oporoko. Mož lahko za svojega dediča določi ženo. Če se dedovanje po možu ne realizira v korist žene, tej vseeno pripada nujni delež.
Nujni delež za nezakonskega otroka
Nujni delež za nezakonskega otroka pride v poštev tako, kot za vse ostale potomce. Nujni delež za nezakonskega otroka tako obsega enako vrednost, kot da bi šlo za zakonskega otroka. V nujni delež se všteje vse, kar se sicer vračuna v dedni delež po Zakonu o dedovanju. Nujni delež za nezakonskega otroka izplača v primeru dedovanja zaščitene kmetije dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere dediča. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let; v izjemnih primerih lahko sodišče na zahtevo dediča, ki je dedoval zaščiteno kmetijo, določi tudi daljši rok, in sicer največ do deset let. Nujni delež za nezakonskega otroka se do plačila vsako leto revalorizira po temeljni obrestni meri v skladu s predpisi o temeljni obrestni meri.