Dedovanje – po starših, brez potomcev, izvenzakonskega partnerja

Dedovanje – po starših, brez potomcev, izvenzakonskega partnerja

Kategorija :
Civilno pravo, Dedno pravo, Družinsko pravo

Potek dedovanja po starših

Dedovanje po starših oz. dedovanje potomcev, dedovanje brez potomcev in dedovanje izvenzakonskega partnerja ureja Zakon o dedovanju. Če zapustnik ne določi dedičev v oporoki, se ti določijo po zakonu. Zakonito dedovanje po starših se realizira v prvem dednem redu, kjer potomci skupaj z zapustnikovim zakoncem dedujejo po enakih delih. V drugem dednem redu dedujejo starši zapustnika in zapustnikov zakonec – starša vsak 1/4, zakonec preostalo ½. V tretjem dednem redu dedujejo stari starši zapustnika – vsak 1/4. Če je napravljena oporoka in potomci v njej niso določeni kot dediči zapustnika in tudi niso razdedinjeni, se dedovanje po starših realizira preko nujnega deleža in tako potomcem pripada nujni delež – ½ deleža, ki bi jim šel po zakonitem dedovanju. Dedovanje po starših ni obdavčeno.

 

Kaj pa če nimamo potomcev?

Če zapustnik nima potomcev, se izpelje dedovanje brez potomcev. Dedovanje brez potomcev se tako realizira v II. dednem redu, v katerem dedujejo zapustnikov zakonec oz. izvenzakonski partner in zapustnikovi starši. Če eden od zapustnikovih staršev ne deduje, gre njegov delež na podlagi vstopne pravice njegovim potomcem, zapustnikovim bratom ali sestram in njihovim potomcem. Če ne dedujejo zapustnikovi starši in tudi ni njihovih potomcev oziroma ti ne dedujejo, deduje celotno zapuščino zapustnikov zakonec. Dedovanje brez potomcev v primerih, ko ni zakonca oz. če ta ne deduje, poteka tako, da sodišče celotno zapuščino razdeli med staršema zapustnika po enakih delih.

 

Kako je z dedovanjem izvenzakonskega partnerja?

Načelo družinskega prava, da je izvenzakonska skupnost izenačena z zakonsko zvezo glede pravnih posledic za partnerja, je sprejel tudi Zakon o dedovanju. Zato nastopi tudi dedovanje izvenzakonskega partnerja – tako, da enako, kot zakonca, dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze. Dedovanje izvenzakonskega partnerja se ne izvede, če so podane take okoliščine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska zveza med njima neveljavna. Dedovanje izvenzakonskega partnerja pride v poštev samo v primeru, ko je izvenzakonska skupnost trajala do smrti zapustnika.

 

Življenjska skupnost partnerjev mora biti po vsebini enaka, kot je življenjska skupnost, ki naj obstaja med zakoncema. Nanjo kažejo predvsem zunanje okoliščine: skupno prebivanje, skupno gospodinjstvo, gospodarska skupnost oziroma soodvisnost. Trajanje skupnosti omogoča, da se razvijejo zunanji znaki življenjske skupnosti, kaže na stabilnost razmerja in prispeva k notornosti skupnosti. Če se v zapuščinskem postopku izkaže, da so sporna dejstva, od katerih je odvisen obstoj izvenzakonske skupnosti (ali je šlo za življenjsko skupnost, ali je ta trajala dalj časa pred smrtjo zapustnika, ali ni bilo okoliščin, ki povzročajo neveljavnost zakonske zveze), zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranke na pravdo.

 

Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.