Splošno o dedovanju
Dedovanje ureja Zakon o dedovanju. Dedovanje nastopi, ko zapustnik umre. Potrebno je še, da da obstaja dedič, da ima dedič dedni naslov, da je dedič dedno sposoben oziroma da ni dedno nevreden ter da obstaja zapuščina. Če so navedeni pogoji izpolnjeni, nastopi dedovanje, dedič pa pridobi dediščino ipso iure. Dedič se dediščini lahko odpove. V takem primeru velja, kot da je ni pridobil. Določena oseba lahko v konkretnem primeru deduje, če ta njena pravica izvira iz dednega naslova: iz zakona ali iz oporoke. Pri zakonitem dedovanju izhaja dedič iz kroga oseb, ki jih glede na razmerje z zapustnikom določa zakon kot potencialne dediče. Za oporočno dedovanje pa je značilno, da dediče zapustnik določi v oporoki.
Po Zakonu o dedovanju se lahko dedujejo stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Ta določba ni povsem točna: nekaterih stvari in pravic ni mogoče dedovati (volilna pravica, roditeljska pravica, dedovanje prepovedanih susbstanc, itd.); ne dedujejo se le stvari in pravice, ampak tudi obveznosti oziroma pasiva zapustnika. Zato ni pravilno govoriti o dedovanju stvari, saj so te predmet stvarnih pravic, s tem pa tudi predmet dedovanja (deduje se le pravica, npr. lastninska pravica na nepremičnini).
Dedovanje nepremičnine – prenos lastninske pravice
Dedovanje nepremičnine pomeni prehod lastninske pravice iz zapustnika na dediča na podlagi dedovanja. V primeru, da je dedičev več, če ni drugačnega dogovora, dedovanje nepremičnine ustvari solastnino. Če solastniki kasneje dosežejo dogovor o razdelitvi nepremičnine, sklenejo pogodbo o razdelitvi solastnine. Kadar se solastniki ne morejo sporazumeti o razdelitvi nepremičnine, lahko eden izmed solastnikov na sodišče vloži predlog za razdelitev solastnine. Pri tem je potrebno opozoriti, da v kolikor dediči ne dosežejo dogovora o razdelitvi nepremičnine v zapuščinskem postopku, bo nadaljnja delitev solastnine samo dodatni strošek, saj bo po delitvi načelno solastnik dobil le vrednost deleža, ali v naravi ali v denarju.
Dedovanje nepremičnine prinese tudi obveznost plačila davka. Osnova za davek je vrednost podedovane nepremičnine v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen zapustnika. Kot davčna osnova za določitev višine davka na dedovanje nepremičnine se upošteva vrednost nepremičnine. Dedič prvega dednega reda je oproščen plačila davka na dediščino. Dediči od drugega dednega reda naprej in drugi plačajo davek na dedovanje nepremičnine v višini 5% do 39% od davčne osnove.
Kako je z dedovanjem zaščitene kmetije?
V Sloveniji je poleg splošne ureditve dedovanja, ki jo vsebuje Zakon o dedovanju, še poseben Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Po tem zakonu veljajo za dedovanje zaščitene kmetije drugačna pravila, kot za dedovanje drugih predmetov. Za dedovanje zaščitene kmetije je načelno vodilo nedeljivost kmetije in zato praviloma kmetijo deduje samo en dedič. Pri zakonitem dedovanju je to oseba, ki ima zakonito dedno pravico tudi po Zakonu o dedovanju in ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče. Za oporočno dedovanje zaščitene kmetije je določeno, da zapustnik za oporočnega dediča zaščitene kmetije praviloma lahko postavi samo eno fizično osebo.