Delitev premoženja se lahko opravi že za časa življenja. To lahko uredijo naslednje pogodbe: pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, izročilna pogodba ali darilna pogodba, kot izjava poslednje volje pa tudi oporoka.
Velikokrat se zastavlja vprašanje, ali naj se za delitev premoženja uporabi izročilna pogodba ali darilna pogodba. Obe pogodbi sta urejeni v Obligacijskem zakoniku. Izročilna pogodba je opredeljena v Obligacijskem zakoniku v V. poglavju, od 546. člena do 556. člena. Z izročilno pogodbo se izročitelj zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Izročilna pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (potomci). Izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Če kakšen potomec ni dal privolitve, jo lahko da pozneje v enaki obliki. Izročitev in delitev premoženja ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden. Izročilna pogodba zajema samo trenutno izročiteljevo premoženje in sicer vse ali samo del.
Darilna pogodba je opredeljena v Obligacijskem zakoniku v IV. poglavju, od 533. člena do 544. člena. Z darilno pogodbo se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Darilna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki. Obligacijski zakonik pa ureja tudi darilno pogodbo za primer smrti. Gre za pogodbo, ki se izpolni po darovalčevi smrti in je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu.
Izročilna pogodba ali darilna pogodba se lahko prekličeta zaradi hude nehvaležnosti oz. če se po njuni sklenitvi potomec/obdarjenec proti izročitelju ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal. Če se za delitev premoženja uporabi izročilna pogodba se predvideva, da so razmerja med potomci/dediči urejena in tako do nujnega dedovanja na izročenem premoženju kasneje ne bo prišlo. Za darilno pogodbo je značilno, da se podarjeno premoženje, ki ga je zapustnik podaril dedičem, vračuna v njihove dedne deleže (razen izjamoma) in upošteva pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine. Ne glede na to ali se uporabi izročilna pogodba ali darilna pogodba za premer smrti, je pomembno, da sta sklenjeni v predpisani obliki.
Ljublajna, 23.08.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net
Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.