Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. Delitev skupnega premoženja se največkrat izvede skupaj z ali po razvezi zakonske zveze. Delitev skupnega premoženja je lahko sporazumna oziroma, če zakonca sporazuma ne dosežeta, o tem odloči sodišče. Za delitev skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka; zakonca lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. Za delitev stvari, ki sodijo v skupno premoženje zakoncev, se smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku in Stvarnopravnega zakonika, ki urejajo delitev solastnine. Načeloma dobita bivša zakonca v naravi tisti del stvari, za katerega posamezni izkaže upravičen interes. Če fizična delitev skupnega premoženja oziroma stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, sodišče odloči, naj se stvar proda in razdeli kupnina (civilna delitev).
Razveza zakonske zveze (t.i. ločitev) se lahko izvede na podlagi sporazuma zakoncev ali s tožbo enega od zakoncev. Sporazumna razveza zakonske zveze oziroma sporazumni postopek za ločitev se začne na predlog zakoncev, ki se vloži na krajevno pristojnem okrožnem sodišču in v katerem ni potrebno navesti razloga za ločitev. Sporazumna razveza zakonske zveze zahteva, da se zakonca sporazumeta tudi o vseh bistvenih vprašanjih, ki se pri ločitvi lahko pojavijo. Ta vprašanja so: delitev skupnega premoženja; kdo ostane ali postane najemnik stanovanja; preživljanje zakonca; varstvo, vzgoja, stiki in preživljanje skupnih otrok. Če sporazum ni ustrezen in v korist skupnih otrok, sodišče predlaga zakoncema, da preoblikujeta sporazum. Če zakonca novega sporazuma ne dosežeta oziroma če se nasploh ne moreta sporazumeti, se lahko razveza zakonske zveze izvede na podlagi zahteve enega izmed zakoncev (t.i. tožbe za razvezo zakonske zveze), ki se vloži na krajevno pristojnem okrožnem sodišču in v kateri mora biti naveden razvezni razlog – nevzdržnost zakonske zveze. Ta postopek za ločitev zahteva tudi, da sodišče odloči o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok. Po prejemu predloga ali tožbe se postopek za ločitev nadaljuje na pristojnem centru za socialno delo. Ta povabi zakonca na svetovalni razgovor. Pri sporazumni razvezi zakonske zveze morata na svetovalni razgovor priti osebno ter nujno oba, sicer se šteje, da je predlog umaknjen. Tožba se šteje za umaknjeno, če se svetovalnega razgovora ne udeleži tisti, ki je zahteval razvezo. Postopek za ločitev oziroma sama razveza zakonske zveze se kljub temu, da je včasih povsem dogovorna, vselej opravi le na sodišču in vedno le s sodbo.
Ljubljana, 13.05.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net