Izraz delo po pogodbi se lahko nanaša za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi, po podjemni pogodbi ter avtorski pogodbi. Pogodba o zaposlitvi je pravni akt, ki ga skleneta delavec in delodajalec in je opredeljena v drugem poglavju Zakona o delovnih razmerjih. Pogodba o zaposlitvi vzpostavlja delovno razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po pogodbi, po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Podjemno pogodbo ureja Obligacijski zakonik.
Delo po pogodbi za podjemnika pomeni zavezo opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo, ipd., za naročnika pa zavezo, da mu bo za to plačal. Avtorska pogodba je opredeljena v Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah. Po tej pogodbi se avtor s področja književnosti, znanosti in umetnosti zaveže ustvariti določeno delo po pogodbi in ga izročiti naročniku, ta pa se zaveže avtorju plačati honorar. Podjemna pogodba in avtorska pogodba sta pogodbi civilnega prava. Pogodba o zaposlitvi je pogodba delovnega prava. Zakon o delovnih razmerjih prepoveduje opravljati delo po pogodbi civilnega prava, če opravljeno delo vsebuje elemente delovnega razmerja (npr. dlje časa trajajoče delo, ki ni opredeljeno z roki izpolnitve, vzpostavitev podrejenosti med delavcem in delodajalcem, delavec je vključen v točno določen delovni proces).
Delo za nedoločen čas pomeni, da se pri delodajalcu izkaže trajna potreba po novem delavcu. Delodajalec tako želi, da bi delavec opravljal delo za nedoločen čas in posledično z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Delo za nedoločen čas delavcu zagotavlja največjo stopnjo socialne varnosti in količino pravic. Pogodba o zaposlitvi oziroma delo za nedoločen čas ne izključuje dela za dodatni zaslužek preko avtorske ali podjemne pogodbe.
Poškodba pri delu je dogodek, ki se je zgodil v delovnem času in ima za svojo posledico poslabšanje zdravja delavca. Razlog za nastanek poškodbe pri delu lahko tiči na strani delavca, delodajalca, ali pa razlog tiči v prepletanju obeh sfer. V kolikor se je poškodba pri delu zgodila zaradi krivde delavca, potem le-ta do odškodnine iz naslova odgovornosti delodajalca ni upravičen. Če je poškodba pri delu nastala zaradi odgovornosti delodajalca, delavcu v skladu s slovensko zakonodajo pripada odškodnina, ki jo izplača bodisi zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec sklenjeno zavarovanje odgovornosti, bodisi delodajalec, v kolikor tega zavarovanja nima sklenjenega. Torej, da bi delavcu pripadala odškodnina, mora poškodba pri delu nastati v posledici delovanja nevarne stvari ali opravljanja nevarne dejavnosti ali pa po krivdi delodajalca. Zakonodaja tudi zahteva, da se poškodba pri delu prijavi Inšpektoratu RS za delo na ER8 obrazcu.
Ljubljana, 21.09.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net