Lastninska pravica je pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Omejitve uporabe, uživanja in razpolaganja lahko določi samo zakon. Lastninska pravica se pridobi na podlagi pravnega posla, dedovanja, zakona ali odločbe državnega organa. Za pridobitev lastninske pravice se zahteva veljaven pravni posel, iz katerega izhaja obveznost prenesti lastninsko pravico, ter izpolnitev drugih pogojev, ki jih določa zakon. Z dedovanjem se pridobi lastninska pravica v trenutku zapustnikove smrti. Lastninska pravica se pridobi s pravnomočno sodno odločbo ali dokončno odločbo upravnega organa, razen če zakon določa drugače. Dobroverni lastniški posestnik premičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku treh let. Dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let. Lastninska pravica, ki jo ima nekdo na stvari, preneha, če kdo drug pridobi lastninsko pravico na njej.
Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. Posamezni del zgradbe mora predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojen prostor. Skupni deli zgradbe so drugi deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov, in zemljišče, na katerem stoji zgradba. Etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča. Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo je odločilno dejanje za nastanek etažne lastnine. Pravni posel za pridobitev etažne lastnine je lahko sporazum o delitvi solastnine v etažno lastnino (sporazum o delitvi) ali enostranski pravni posel. Etažna lastnina se lahko spremeni v solastnino ali lastninsko pravico na nepremičnini s pravnim poslom. Etažna lastnina preneha z uničenjem celotne zgradbe. Če je uničen posamezen del v etažni lastnini in ga ni mogoče obnoviti, etažna lastnina na tem delu preneha.
Postopek za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo določa 15.a člen Zakona o zemljiški knjigi. Oblikovanje etažne lastnine se vpiše tako, da se vpiše stavba v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli; pri vsakem posameznem delu v etažni lastnini se vpiše lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika in delež solastnine na splošnih skupnih delih stavbe v etažni lastnini; pri vsaki nepremičnini, ki je splošni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše to pravno dejstvo; pri vsaki nepremičnini, ki je posebni skupni del stavbe v etažni lastnini, kot njen osnovni pravni položaj vpiše to pravno dejstvo in lastninska pravica v korist posameznih delov. Državni zbor je aprila 2008 sprejel Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ki je omogočil, da se postopek oblikovanja etažne lastnine in vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo izvede na predlog enega samega predlagatelja, ki je lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi, ne glede na to, ali se ostali solastniki s tem strinjajo ali ne. Pri tem zemljiškoknjižno dovolilo ni pogoj za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, saj po ZVEtLu zadostuje, da predlagatelj (lastnik posameznega stanovanja) s pravnim naslovom izkazuje upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe (stanovanju).
Ljubljana, 19.11.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net