Gospodarsko pravo oz. pravo gospodarskih poslov
Gospodarsko pravo obsega pravna pravila in pravna načela, ki urejajo pravni status in pravne posle gospodarskih subjektov. Gospodarsko pravo obsega statusno pravo, pravo gospodarskih poslov, pravo vrednostnih papirjev, pravo industrijske lastnine, transportno pravo, zavarovalno pravo ter tržno in konkurenčno pravo. Statusno pravo zajema tvarino, ki se nanaša na tipologijo gospodarskih subjektov, na njihovo ustanavljanje in prenehanje, na njihovo pravno osebnost in na notranjo organizacijo posameznih vrst gospodarskih subjektov. Pravna pravila statusnega prava so po večini prisilne narave. Gospodarsko pravo – pravo gospodarskih poslov ureja pravne posle, ki jih sklepajo gospodarski subjekti. V to gospodarsko pravo sodijo pravna pravila in pravna načela o skupnih značilnostih gospodarskih poslov. Tej zasnovi sledi Obligacijski zakonik, ki je še nekoliko bolj jasen: gospodarske pogodbe so vse tiste pogodbe, ki jih med seboj sklepajo gospodarski subjekti. Gospodarski subjekti pa so zlasti gospodarske družbe in druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, ter samostojni podjetniki posamezniki.
Kaj spada pod intelektualno lastnino?
Intelektualna lastnina je vrsta lastnine, ki je produkt človeške pameti. Ta veja prava se ukvarja z varovanjem intelektualne aktivnosti oz. znanja. Opredeljuje pravice avtorja nad njegovo intelektualno stvaritvijo in pravice javne dostopnosti do teh stvaritev. Intelektualna lastnina ima svoj smisel zato, ker pospešuje razširjanje in uporabo intelektualnih stvaritev ter vzpodbuja pošteno trgovino, kar oboje prispeva h gospodarskemu in socialnemu razvoju družbe. Intelektualna lastnina je samostojno pravno področje. Zakon določa vrsto in vsebino teh pravic, njihov obseg in način pridobitve, način uveljavljanja pravic v primeru kršitve, vrste in dovoljene oblike gospodarskega izkoriščanja. Intelektualna lastnina imetniku daje upravičenje do prepovedi komercialnih izkoriščanj pravice, za katero ni dal dovoljenja. Varstvo teh pravic se nanaša izključno na pridobitno dejavnost.
Konkurenčna klavzula – varnost industrijske lastnine
Vrsta intelektualne lastnine je tudi industrijska lastnina, ki jo varuje konkurenčna klavzula, ki je določena v 40. členu Zakona o delovnih razmerjih. Če delavec pri svojem delu ali v zvezi z delom pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze, lahko delavec in delodajalec v pogodbi o zaposlitvi dogovorita prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja (konkurenčna klavzula). Konkurenčna klavzula se lahko dogovori najdlje za obdobje dveh let po prenehanju pogodbe o zaposlitvi in le za primere prenehanja pogodbe o zaposlitvi s sporazumom med strankama, zaradi redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi delavcu s strani delodajalca. Konkurenčna klavzula mora biti določena z razumnimi časovnimi omejitvami prepovedi konkuriranja in ne sme izključiti možnosti primerne zaposlitve delavca. Če konkurenčna klavzula ni izražena v pisni obliki, se šteje, da ni dogovorjena.