Rok za izplačilo odpravnine je določen v 108. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1). Ta člen ureja delavčevo pravico do odpravnine v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, osnovo za izračun odpravnine in minimalno višino odpravnine. Rok za izplačilo je določen v zadnjem odstavku 108. člena ZDR-1. Ta določa, da če ni s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določeno drugače, mora delodajalec izplačati odpravnino ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Tako npr. ena izmed kolektivnih pogodb določa, da je za odpravnino rok za izplačilo najkasneje ob izplačilu zadnje plače oziroma nadomestila.
Odpravnina ob upokojitvi
Odpravnina ob upokojitvi je namenjena preživetju do prejemanja pokojnine. Natančneje jo ureja 132. člen Zakona o delovnih razmerjih, ki določa tudi njeno višino in pogoje za izplačilo odpravnine ob upokojitvi. Izračun višine odpravnine je torej določen v navedenem členu. Delodajalec mora delavcu pripraviti pisni obračun odpravnine in mu odpravnino ob upokojitvi izplačati na transakcijski račun, razen če je s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti določen drugačen način izplačila. Delavcu pripada odpravnina ob upokojitvi, če se delno ali v celoti upokoji. ZDR-1 pa določa tudi pogoj za izplačilo odpravnine in sicer, da je bil delavec pri delodajalcu zaposlen najmanj pet let. V primeru, da delavec ni zaposlen toliko časa pri delodajalcu, ne bo upravičen do odpravnine, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti določa drugače ali če se delavec in delodajalec dogovorita, da bo delavcu izplačana odpravnina ob upokojitvi, četudi bo pri njem delavec zaposlen manj kot 5 let. Za primer, če se delavec, ki je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj 5 let, delno upokoji, 3. odstavek 132. člena ZDR-1 določa, da ima pri delodajalcu, pri katerem mu je prenehala pogodba o zaposlitvi in je sklenil novo pogodbo za krajši delovni čas, pravico do odpravnine v sorazmernem delu.
Odpravnina ob upokojitvi in izračun
Kot že navedeno je odpravnina ob upokojitvi določena v 132. členu Zakona o delovnih razmerjih. Če s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ni določeno drugače, je delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen najmanj pet let in se upokoji, ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi dolžan izplačati odpravnino ob upokojitvi. Izračun odpravnine znaša dve povprečni mesečni plači v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma se izplača v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje. Delodajalec lahko izplača odpravnino v breme posebnega zavarovanja. Odpravnina ob upokojitvi in odpravnina, ki jo delavec prejme ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, se izključujeta. Zadnji odstavek 132. člena ZDR-1 namreč določa, da če ima delavec pravico do odpravnine po 108. členu tega zakona in če je delodajalec zanj financiral dokup pokojninske dobe, ni upravičen do odpravnine ob upokojitvi. Izračun se v takem primeru izvede po 108. členu ZDR-1. Delavec pa je upravičen do izplačila razlike, če je znesek odpravnine po 108. členu tega zakona oziroma znesek za dokup pokojninske dobe nižji od zneska odpravnine, ki bi ga prejel po 132. členu ZDR-1.
Obdavčitev za odpravnino
Obdavčitev za odpravnino ureja Zakon o dohodnini. V 7. točki prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini je določeno, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina ob upokojitvi. Pri tem pa je treba upoštevati, da to velja do višine odpravnine, kot je določena v Uredbi o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. V 10. členu trenutno veljavne uredbe je določeno, da se odpravnina ob upokojitvi do višine 4.063,00 EUR ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Obdavčitev za odpravnino zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti je urejena v 9. točki prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini. Določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva odpravnina zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je določena kot pravica iz delovnega razmerja in izplačana pod pogoji, ki jih določa ZDR-1 v višini odpravnine, kot je določena zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti, ki jo je delodajalec dolžan izplačati na podlagi ZDR-1, vendar največ do višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Torej se obdavčitev za odpravnino v takem primeru izvede le, če je odpravnina izplačana v višjem znesku od višine desetih povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Sloveniji in še v tem primeru se obdavči le presežek.