Preživnina je zakonska obveznost preživninskega zavezanca za plačevanje denarnega prispevka za preživljanje. Preživninske obveznosti določa in ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). V zakonu je tako predvidena dolžnost preživljanja staršev do otrok, polnoletnih otrok do staršev ter preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze. Preživninska obveznost se lahko določi s sporazumom ali sodno. Sporazum mora biti sklenjen v obliki izvršljivega notarskega zapisa.
Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, kar pomeni, da izračun preživnine ni narejen na podlagi kakšne določene matematične formule. Izračun preživnine se opravi individualno, upoštevaje okoliščine za vsak posamičen primer. Ko se določa preživnina za otroka, mora sodišče upoštevati otrokovo korist, kar pomeni, da mora biti preživnina primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka. Izračun preživnine mora tako zajemati stroške življenjskih potreb otroka, kot so zlasti stroški bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb. Z izvršilnim naslovom določena preživnina se usklajuje enkrat letno z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. Na zahtevo upravičenca ali zavezanca se lahko določena višina preživnine zviša, zniža ali odpravi, kar pomeni, da izračun preživnine ni dokončen. Z izvršilnim naslovom določena preživnina se tako lahko zviša ali zniža, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bil opravljen izračun preživnine.
Preživnina se določa v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino. V kolikor preživninski zavezanec ne izpolnjuje svoje preživninske obveznosti je možna sodna izterjava preživnine. Izvršilni naslov za izvršbo predstavlja sodna odločba, na podlagi katere je bila določena preživnina, ali sporazum o preživljanju v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Izterjava preživnine je mogoča na podlagi posebnega obrazca, ki mu pravimo obrazec za preživnino. Pod pojmom obrazec za preživnino se razume vnaprej pripravljen obrazec, ki ga izpolni preživninski upravičenec (oziroma njegov zakoniti zastopnik, če upravičenec še ni polnoleten) in predstavlja predlog upnika (preživninskega upravičenca) za izvršbo. Obrazec za preživnino je smiselno izpolniti in vložiti v primeru, ko je možno utemeljeno sklepati, da se preživninski upravičenec ne bo izogibal poravnavi svojih preživninskih obveznosti. Če pa je moč domnevati, da se bo preživninski zavezanec upiral izvršbi, obrazec za preživnino ne bo učinkovito sredstvo, saj je v nadaljnjem postopku izvršbe potrebno aktivno sodelovanje s sodiščem, za to pa so najbolj usposobljeni odvetniki. Pod pojmom obrazec za preživnino se lahko razume tudi zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine (DZS Obrazec 8,42), ki se vloži pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu, v primeru, ko izvršba zoper zavezanca ni bila uspešna.
Ljubljana, 3.10.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net