Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka, dopustna pa je le iz zakonsko določenih razlogov.
V vsakdanji rabi se pogosto pojavlja izraz izredna odpoved delovnega razmerja, ki pa ni pravno ustrezen in skladen z delovnopravno zakonodajo. Odpovedati je mogoče le pogodbo o zaposlitvi, posledica pa je prenehanje delovnega razmerja. Pravilno je zato govoriti o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne o izredni odpovedi delovnega razmerja.
Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko delavec ali delodajalec poda iz razlogov, taksativno naštetih v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oz. do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Pri izredni odpovedi zato ni odpovednega roka in delovno razmerje preneha z dnem vročitve odpovedi drugi pogodbeni stranki.
Pogodbena stranka mora izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podati v pisni obliki in v zakonsko določenem roku, to je najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca ali delodajalca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, pa lahko pogodbena stranka pogodbo o zaposlitvi odpove v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.
Pred podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora delodajalec delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ki jo poda delavec, pa je delavec dolžan delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina, ne izpolni svoje obveznosti oziroma ne odpravi kršitev, lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku.
Ko pogodbo o zaposlitvi izredno odpove delodajalec, delavcu ne pripada odpovedni rok niti odpravnina; v primeru, ko izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda delavec, pa je upravičen do odpravnine, določene za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.