Odpoved pogodbe o zaposlitvi je način enostranskega prenehanja delovnega razmerja, ki ima številne ekonomske in socialne posledice, tako za delavca, kot delodajalca. Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predstavlja temelj za izplačilo odpravnine, vendar le, če je odpoved redna in nekrivdna. Običajno za delavca prenehanje delovnega razmerja pomeni izgubo edinega vira dohodka. Izplačilo odpravnine tako delavcu ob prenehanju delovnega razmerja zagotavlja določeno socialno varnost ob prehodu v situacijo brezposelnosti. Ali delavcu pripada izplačilo odpravnine, paje odvisno od tega, za kakšno vrsto odpovedi pogodbe o zaposlitvi gre v posameznem primeru. Tako je, glede na veljavne določbe ZDR-1, izplačilo odpravnine delavcu zagotovljeno v primeru redne odpovedi s strani delodajalca zaradi poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti. Delavec je upravičen do odpravnine tudi v primeru izredne odpovedi, ko gre za razloge na strani delodajalca, poleg odpravnine pa mu pripada tudi odškodnina za čas odpovednega roka. Iz veljavne zakonske ureditve izhaja, da izplačilo odpravnine ni predvideno za primer, ko je podana odpoved iz krivdnih razlogov ali za primer izredne odpovedi s strani delodajalca zaradi razlogov na strani delavca.
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je torej možna tako s strani delavca, kot s strani delodajalca, vendar pa v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca delavec ni upravičen do izplačila odpravnine. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je predvidena za hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti na strani delavca, poleg tega pa morajo biti podane tudi okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Izredna odpoved začne zato veljati takoj naslednji dan po vročitvi odpovedi, brez odpovednega roka, vendar mora biti delavcu praviloma prej omogočen zagovor.
Poleg izredne odpovedi s strani delodajalca do odpravnine ni upravičen tudi delavec, ki mu je bila dana redna odpoved iz krivdnih razlogov. Redna odpoved iz krivdnih razlogov je predvidena za ponavljajoče se kršitve, ki vsaka zase praviloma ne bi zadoščale za izredno odpoved iz krivdnih razlogov. Odpoved iz krivdnih razlogov je mogoča tedaj, ko delavec krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Formalna zahteva za delodajalca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je, da mora biti delavec najprej pisno obveščen o kršitvah, prav tako pa mu mora biti pred odpovedjo praviloma omogočen zagovor. V primeru redne odpovedi iz krivdnega razloga je odpovedni rok 15 dni.
Redna odpoved iz krivdnih razlogov in izredna odpoved iz krivdnih razlogov se morda na prvi pogled zdita podobni, ker gre v obeh primerih za kršitve pogodbenih obveznosti. Razlika med redno in izredno odpovedjo je ta, da je izredna odpoved predvidena za hude kršitve pogodbenih obveznosti, kjer nadaljnje sodelovanje z delavcem ni mogoče, pri redni odpovedi pa gre za ponavljajoče se manjše kršitve, na kakršne je bil delavec že opozorjen. Ker pri izredni odpovedi nadaljnje sodelovanje ni mogoče, tudi ni odpovednega roka.
Ljubljana, 29.09.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net