Delitev premoženja in razpolaganje s premoženjem za časa življenja, pred smrtjo, omogoča izogniti se temu, da bi o premoženju posameznika po njegovi smrti odločalo sodišče. Dve izmed možnosti za delitev premoženja sta izročilna pogodba ali darilna. Obe pogodbi sta urejeni v Obligacijskem zakoniku.
Izročilna pogodba omogoča delitev premoženja še pred smrtjo in izročitelju zato ni potrebno napraviti oporoke. Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja ali izročilna pogodba je pravni posel, na podlagi katerega se izročitelj zaveže, da bo razdelil svoje premoženje svojim potomcem in svojcem. Izročitelj lahko z izročilno pogodbo prenese na potomce tudi svoje obveznosti, ki morajo biti v pogodbi določene ali vsaj določljive. Izročilna pogodba pa je polno veljavna le, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo (t.i nujni dediči). Izročilna pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Če kakšen potomec ni dal privolitve, jo lahko da kasneje v isti obliki, kot izročilna pogodba. Premoženje, ki ga potomci prejmejo z izročitvijo in razdelitvijo premoženja, ne spada v izročiteljevo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju zapuščinske vrednosti. Izročiteljevo premoženje je samo tisto, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in tisto premoženje, ki ga je pridobil kasneje.
Z darilno pogodbo se darovalec zaveže neodplačno prenesti na obdarjenca lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa mora izjaviti, da se s tem strinja. Če obdarovalec ni prenesel stvari ali pravice na obdarovanca tako, da lahko z njo prosto razpolaga, mora biti darilna pogodba sklenjena v pisni obliki. Darovalec lahko darilno pogodbo prekliče, če pride v takšen položaj, da je ogroženo njegovo preživljanje. Izročilna pogodba ali darilna se lahko prekličeta zaradi hude nehvaležnosti, če se po sklenitvi pogodbe obdarovanec proti obdarovalcu oziroma izročitelju ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi obdarovanec prejeto obdržal. Pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je obdarovanec/izročitelj izvedel za razlog za preklic.
Obligacijski zakonik ureja tudi darilno pogodbo za primer smrti. Gre za pogodbo, ki se mora izpolniti po darovalčevi smrti in je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in če je pogodba izročena obdarjencu.
Na vprašanje, ali naj se sklene izročilna pogodba ali darilna, je odgovor ta, da je prva priporočljiva za celovito ureditev odnosov z dediči in med dediči, druga pa za primere, ko se prenaša posamezne dele premoženja.
Če se za delitev premoženja uporabi izročilna pogodba ali darilna pogodba, gre v obeh primerih za neodplačen prenos lastninske pravice ali druge pravice in obogatitev obdarovanca oziroma dedičev. Za delitev premoženja za časa življenja je predvsem pomembno, ne glede na to ali se uporabi izročilna pogodba ali darilna pogodba, da je sklenjena upoštevaje predpisano obličnost, kar pomeni, da si takšne pogodbe stranke ne morejo same napraviti.
Ljubljana, 2.12.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net