Sodna izterjava je postopek, namenjen prisilni izvršitvi terjatve, ki izhaja iz izvršilnega naslova (izvršljiva sodna odločba ali sodna poravnava; izvršljiv notarski zapis; druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov) ali verodostojne listine (faktura – račun, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine). Vsaka prisilna izterjava dolgov se izvede preko sodišča, samopomoč v takšnih situacijah pa je prepovedana. Sodna izterjava je urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (primarni zakon). Subsidiarno se uporablja Zakon o pravdnem postopku. Sodišče pri obračunu terjatve uporablja določbe Obligacijskega zakonika in pri elektronskemu poslovanju določbe Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu.
Izterjava terjatev oziroma izterjava dolgov med upnikom in dolžnikom poteka s pomočjo sodišča. Upnik je stranka, v korist katere se izvaja izterjava terjatev. Dolžnik je stranka, proti kateri se izvaja izterjava dolgov oz. je tista, ki je dolžna izpolniti svojo obveznost. Sodna izterjava se lahko izvršuje z različnimi sredstvi izvršbe. Ko upnik ni z gotovostjo prepričan v uspešnost izterjave, se izterjava terjatev za vsak primer predlaga z več izvršilnimi sredstvi. Uporaba več izvršilnih sredstev je koristna tudi z vidika hitrosti postopka ter tako posledično uspešnosti postopka. Izterjava terjatev se tako lahko izvrši z zakonsko določenimi sredstvi izvršbe, ki so izvršba na plačo in druge stalne prejemke, izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, izvršba na premičnine, izvršba na nepremičnine, itd.
V praksi je mogoče zaznati, da je sodna izterjava še vedno prepočasna in še vedno precej zapletena. Kljub številnim spremembam izvršilne zakonodaje ima dolžnik še vedno veliko možnosti za zavlačevanje postopka. V izvršbi lahko dolžnik vloži številna sredstva, s katerimi lahko postopke podaljša (pritožba, ugovor, predlog za odlog izvršbe). Sodna izterjava je edina pravno pravilna pot, ki vodi do poplačila dolga. Pogosto se tudi izkaže, da je že sam začetek izvršilnega postopka tisto dejanje, ki dolžnika prisili k izpolnitvi obveznosti. Skrb pred izgubo premoženja ali celo nepremičnine, v kateri dolžnik prebiva, le-tega prisili, da dolg poravna ali se z upnikom dogovori o obročnem poplačilu dolga. Izterjava dolgov se je s 1.1.2008 poenostavila z uvedbo tipiziranih obrazcev in z možnostjo elektronske vložitve predloga za izvršbo. Izvršilne predloge se vlaga preko Centralnega oddelka za verodostojno listino (COVL) Okrajnega sodišča v Ljubljani.
Ljubljana, 7.12.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net