Preživnino ima po razvezi zakonske zveze, skladno z določbo 81. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) pravico zahtevati zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Mnogo pogosteje pa preživnino po razvezi zakonske zveze od staršev uveljavljajo otroci, na podlagi obveznosti preživljati lastne otroke, uzakonjene v določbi prvega odstavka 103. člena ZZZDR. Kolikor preživninski zavezanec svoje obveznosti ne plačuje, je potrebna izterjava preživnine, od leta 2008 pa je neplačevanje preživnine kaznivo dejanje.
Ko je bila preživnina določena sporazumno, v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ali z odločbo sodišča, vendar je preživninski zavezanec ne plačuje prostovoljno, je torej potrebna izterjava preživnine. Uspešna izterjava preživnine od upnika zahteva, da vloži predlog za izvršbo preživnine, na podlagi katerega sodišče izda sklep o izvršbi. Le-ta vsebuje izrek s katerim se dovoljuje izterjava preživnine, ki jo po višini opredeljuje predlog za izvršbo preživnine, ter odmero priznanih sodnih stroškov.
Ker plačevanje preživnine predstavlja jasno zakonsko obveznost, je zakonodajalec s posebno ureditvijo poskrbel, da je izterjava preživnine deležna določene pravne dobrote. Določba 106. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) upniku tako omogoča, da izterja ne le zneske preživnin, ki so zapadli do dne, ko je bil vložen predlog za izvršbo preživnine, temveč tudi zneske, ki bodo zapadli v obdobju dveh let od vložitve predloga. Predlog za izvršbo preživnine se bo praviloma torej glasil na zneske preživnin, zapadle do njegove vložitve ter na dodatnih 24 obrokov preživnine.
Pomen zakonske obveznosti plačevanja preživnine se kaže tudi s tem, da je od leta 2008 neplačevanje preživnine kaznivo dejanje. Prvi odstavek 194. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) tako predpisuje, da kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, se kaznuje z zaporom do enega leta. Dejstvo, da je neplačevanje preživnine kaznivo dejanje, pomeni, da morebitnim neplačnikom preživnine, poleg izvršilnega postopka, grozi tudi kazenski pregon z možnostjo zaporne kazni do enega leta. Slednja se lahko izreče vse do treh let, če je razlog za dejansko ali potencialno ogroženost preživljanja upravičenca v neplačevanju preživnine ali če se storilec izmika dajati preživnino. Odločitev zakonodajalca, da je neplačevanje preživnine kaznivo dejanje, je odraz posebnega pomena izpolnjevanja te obveznosti.
Dejstvo, da je neplačevanje preživnine kaznivo dejanje, pa ne vpliva na delo Jamstvenega in preživninskega sklada, ki ob izpolnjenih pogojih otrokom, ki ne prejemajo preživnine, izplačuje nadomestilo. V primeru, da izplačana nadomestila preživninskega sklada pokrijejo tudi zneske, terjane od preživninskega zavezanca, mora upnik predlog za izvršbo preživnine v ustreznem delu umakniti.
Ljubljana, 6.8.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net