Sodna izterjava je urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju. Ta zakon določa pravila postopka, po katerih se opravlja prisilna izterjava terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin, pravila za zavarovanje terjatev ter ureja službo izvršitelja. Sodna izterjava se uvede na predlog upnika. Sodna izterjava za poplačilo denarne terjatve se dovoli in opravi v obsegu, ki je potreben za njeno poplačilo. Državni organi, organizacije z javnimi pooblastili ter druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki so za namene izvedbe sodne izterjave dolžni na zahtevo sodišča brezplačno posredovati podatke, ki se nanašajo na dolžnika, na njegovo premično in nepremično premoženje, denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, pomembne za uspešno izvedbo sodne izterjave. Sodna izterjava se dovoli po stvarno pristojnem okrajnem sodišču, razen če zakon ne določa drugače.
Neposredna sodna izterjava dolgov se opravlja preko izvršitelja, če ni s tem zakonom določeno drugače. Odločbe v postopku sodne izterjave izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe. Ko je v teku sodna izterjava, odloča sodišče o vprašanjih postopka z odredbami. Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače. Pravno sredstvo dolžnika zoper sklep o izvršbi, s katerim je predlogu ugodeno, je ugovor.
Izterjava terjatev mora potekati hitro. Sodišče mora jemati zadeve v delo po vrsti, kot jih je prejelo, razen če narava terjatve ali posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek. Izterjava terjatev več upnikov proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe se poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih zakon določa drugače.
Sodna izterjava terjatev se dovoli na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslovi so: izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava; izvršljiv notarski zapis in druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Sodna izterjava terjatev se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine, če upnik v predlogu za izvršbo navede dan zapadlosti terjatve. Postopka se razlikujeta glede možnosti ugovora. Verodostojna listina je faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.
Sodna izterjava dolgov je tema, ki je v podjetništvu vedno zanimiva, saj se v sedanjem času skoraj vsaj podjetnik sreča z neplačanimi računi. Če se izterjava dolgov na začne pravočasno, obstaja tveganje, da dolžnik ne bo poravnal dolga, saj bo iskal načine, da bi zavlačeval s plačilom in skril premoženje. Sodna izterjava dolgov se lahko začne takoj, ko je izdani račun zapadel v plačilo, pa ni plačan, še posebej če račun ni bil reklamiran.
Ljublajana, 19.05.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net