Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) v 65. členu določa, da sme vsak zakonec, če je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, zahtevati razvezo zakonske zveze (pogovorni izraz: ločitev). Verjetno najbolj travmatična izkušnja partnerskega odnosa je ločitev in otroci so pri tem zelo čustveno prizadeti; so jezni na starše; včasih so jezni nase, ker mislijo, da je po njihovi krivdi prišlo do razveze oz. se je zgodila ločitev. In otroci se pri tem bojijo različnih posledic, npr. da jim ne bo dovoljeno obiskovati odsotnega starša. Izražajo strah pred neznanim in prihodnostjo. Ločitev in otroci sta torej vprašanji, ki sta neločljivo povezani in ju je treba v primeru, da imata zakonca skupne mladoletne otroke, obravnavati istočasno in v istem postopku. Pri ločitvi je potrebno ravnati odgovorno, ker so otroci nedvomno šibkejši in ranljivejši udeleženci v dogajanju. Ni mogoče spregledati, kako dramatična je za otroke ločitev in otroci se ne smejo izrabljati za uveljavljanje interesov katerega od zakoncev.
Postopek za ločitev se lahko izvede tako, da oba zakonca na pristojno okrožno sodišče podata predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze. Še predno se začne postopek za ločitev, se morata zakonca sporazumeti tudi o varstvu in vzgoji ter stikih in preživljanju skupnih otrok. Tak (sporazumni) postopek za ločitev zahteva tudi sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, komu bo po ločitvi pripadalo skupno stanovanje ter o preživljanju zakonca po ločitvi, če ta nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Ko sodišče dobi predlog za sporazumno ločitev, ga pošlje na center za socialno delo. Ta zakonca povabi na svetovalni razgovor ter izdela mnenje. Sodišče na to mnenje ni popolnoma vezano, saj je dolžno upoštevati otrokovo korist. Sodišče na podlagi ugotovljenih okoliščin postopek za ločitev zaključi z izdano sodbo ter tako potrdi vse sporazume oziroma predlaga staršema, da izdelata nov sporazum. Če sporazuma med zakoncema ni, se postopek za ločitev izvede z vložitvijo tožbe na pristojno okrožno sodišče.
ZZZDR v 51. členu določa, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času zakonske zveze, njuno skupno premoženje. ZZZDR v nadaljevanju določa, da skupno premoženje zakonca upravljata in z njim razpolagata skupno in sporazumno. Skupno premoženje se razdeli, če zakonska zveza preneha ali se razveljavi. Tudi v času trajanja zakonske zveze se skupno premoženje lahko razdeli po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega zakonca. Pri delitvi skupnega premoženja se šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju.
Ljubljana, 24.08.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net