Ločitev je nestrokoven izraz za razvezo zakonske zveze, ki se v splošni javnosti uporablja najpogosteje. Razveza zakonske zveze je način prenehanja zakonske zveze. Ločitev oziroma razveza je lahko sporazumna, lahko pa se zahteva ločitev s tožbo. Razvezni postopek za sporazumno razvezo zakonske zveze oziroma sporazumno ločitev se začne z vložitvijo sporazumnega predloga za razvezo pri pristojnem sodišču. V kolikor imata zakonca skupne otroke, morata skleniti tudi sporazum o varstvu in vzgoji ter sporazum o preživljanju skupnih otrok. Ločitev s tožbo pa pomeni, da se razvezni postopek začne z vložitvijo tožbe za razvezo zakonske zveze. Za ločitev s tožbo se odloči tisti od zakoncev, ki mu je zakonska zveza nevzdržna.
Razvezni postopek oziroma postopek za ločitev poraja potrebo za razdelitev premoženja, torej delitev skupnega premoženja zakoncev, za katerega velja domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Ker gre za domnevo o enakosti deležev zakoncev, lahko zakonca dokažeta, da sta k skupnem premoženju prispevala v drugačnih deležih. Če se zakonca odločita za sporazumno razvezo, mora biti sporazumna tudi razdelitev premoženja. Sporazum o razdelitvi skupnega premoženja mora biti v obliki izvršljivega notarskega zapisa in se mora predložiti k predlogu za sporazumno razvezo. Kadar sporazumna razdelitev premoženja ni možna, kar je običajno, ko gre za ločitev s tožbo, razdelitev premoženja opravi sodišče v nepravdnem postopku. Gre pa za povsem ločen postopek, kar pomeni, da se razdelitev premoženja ne opravi v postopku razveze zakonske zveze.
Zakonec, ki brez svoje krivde ni zaposlen in nima sredstev za preživljanje, ima pravico, da od drugega zakonca zahteva preživnino. Nepreskrbljeni zakonec lahko zahteva preživnino s tožbo, tedaj ko zahteva ločitev s tožbo, lahko pa vloži posebno tožbo, v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana. Zakonca lahko o preživnini v primeru razveze zakonske zveze skleneta tudi sporazum o preživljanju, ki mora biti v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Za primere, ko preživninski zavezanec ne plačuje dogovorjene preživnine, izvršljiv notarski zapis predstavlja izvršilni naslov, oziroma pravno podlago za izterjavo neplačane preživnine.
Neplačevanje preživnine je v praksi kar pogost pojav. Država je zato leta 2008 sprejela instrument, ki poskuša zajeziti neplačevanje preživnine. Neplačevanje preživnine je od tedaj kaznivo dejanje, kar pomeni, da neplačevanje preživnine omogoča kazenski pregon oseb, ki so po zakonu in na podlagi izvršilnega naslova dolžne izpolnjevati preživninsko obveznost, pa te obveznosti ne izpolnjujejo. Če neplačevanje preživnine ogroža ali bi lahko ogrožalo preživljanje upravičenca ali če se storilec kaznivega dejanja neplačevanja preživnine izmika svoji obveznosti, se lahko kaznuje z zaporno kaznijo do treh let. Da posledice neplačevanja ali nerednega plačevanja preživnine za upravičence ne bi bile prehude, izplačuje nadomestila za neplačane preživnine, pod določenimi pogoji, preživninski sklad Republike Slovenije.
Ljubljana, 22.09.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net