Lastninska pravica je pravica imeti stvar v oblasti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši dovoljeni način in z njo razpolagati. Lastninsko pravico lahko izvršuje več oseb v posebnem pravnem odnosu, kot skupna lastnina ali kot solastnina. Skupna lastnina in solastnina se bistveno razlikujeta pri določitvi deležev.
Skupna lastnina je oblika lastnine več oseb na isti stvari, pri kateri deleži posameznih skupnih lastnikov niso vnaprej določeni, so pa določljivi. Skupni lastniki skupno uporabljajo stvar in z njo razpolagajo ter solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki nastanejo v zvezi s skupno stvarjo. Skupna lastnina nastane po v zakonu določenih primerih. Skupna lastnina tako nastane po Zakonu o dedovanju – skupni lastniki so dediči do delitve zapuščine; po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih – skupna lastnika sta zakonca na premoženju, pridobljenem z delom v času zakonske zveze; po Obligacijskem zakoniku – skupni lastniki so družbeniki, če se za tak odnos dogovorijo z družbeno pogodbo; po Stvarnopravnem zakoniku – skupni lastniki so lastniki mejnih znamenj sosednjih zemljišč.
Solastnina je primarni lastninski odnos več oseb na isti stvari. Solastnina pomeni, da ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, pri čemer ima vsak izmed solastnikov na nerazdeljeni stvari idealni delež. Idealni delež ni nujno zunanje razpoznaven, izrazi pa se z ulomkom ali procentom. Če deleži niso določeni, velja, da so deleži enaki. Solastnik ima v skladu s svojim deležem upravičenje imeti stvar v posesti, jo uporabljati, uživati plodove in z njo razpolagati. Solastnina lahko nastane po volji udeležencev (npr. pravni posel) oziroma brez ali celo proti volji udeležencev (npr. pomešanje).
Pravni temelj za nastanek solastnine je lahko: zakon, pravni posel, dedovanje in sodna odločba. Nastanek solastnine na podlagi zakona: solastninska pravica se pridobi v trenutku, ko so izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon, in ne glede na voljo morebitnega imetnika lastninske pravice v tem trenutku (spojitev, pomešanje, izdelava nove premičnine, najdba zaklada, priposestvovanje, itd.). Nastanek solastnine na podlagi pravnega posla: obstoječa lastninska pravica se prenaša iz premoženja odsvojitelja v premoženje pridobitelja. Pri tem je ključnega pomena volja pogodbenih strank (prodaja, darilo, itd.).
Nastanek solastnine na podlagi dedovanja: solastninska pravica se pridobi v trenutku zapustnikove smrti (večinoma takrat, ko med dediči ni dogovora). Nastanek solastnine na podlagi odločbe državnega organa (sodišča ali upravnega organa): kadar se ta glasi na več oseb in so določeni solastniški deleži. Pomembno je, da zoper odločbo ni več mogoče vložiti rednega pravnega sredstva in da ima konstitutivni učinek, saj z njo organ odloči o pridobitvi pravice. Pomembna pravica solastnikov je možnost, da ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev, razen v neprimernem času. Solastnina se lahko razdeli sporazumno (pogodba o delitvi solastnine) ali sodno (po nepravdnem postopku za delitev solastnine).
Ljubljana, 4.3.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net