Plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. (162. člen Zakona o delovnih razmerjih). Strošek plače za delodajalca predstavlja bruto plača, na katero tudi delodajalec plača določene dajatve.
Od bruto plače se odtegnejo davki in prispevki, tako da delavcu ostane za izplačilo neto plača. V Sloveniji v tako dobljeno neto plačo niso všteti stroški prevoza na delo, kilometrine, dnevnice ter stroški prehrane, ki jih delavec prejme še dodatno, torej poleg neto plače. Davki in prispevki se obračunajo na dan izplačila. Davki in prispevki se obračunajo od bruto plače. Davki in prispevki so zakonsko urejeni. Davke ureja Zakon o dohodnini. Temeljni zakon na področju obveznega socialnega zavarovanja je Zakon o prispevkih za socialno varnost.
S tem zakonom se določa obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in za zaposlovanje v skladu z zakoni, na podlagi katerih so prispevki uvedeni, ter določa osnova za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zaposlovanje. Za uresničevanje pravic do socialne varnosti je pomembno redno zagotavljanje finančnih sredstev obveznega socialnega zavarovanja, kar pomeni, da morajo delodajalci prispevke tudi redno plačevati. Dohodnina je davek od plače. Dohodnina se plačuje na podlagi letne odmere, ki od leta 2008 poteka na podlagi informativnih izračunov dohodnine, ki jih zavezanci prejmejo na dom, med letom pa se plačuje akontacija dohodnine.
Neplačevanje plač in neplačevanje prispevkov je nedovoljeno in kaznivo dejanje. Neplačani prispevki se lahko preverjajo na Finančni upravi Republike Slovenije na spletni strani eDavki. Posebno SMS-aplikacijo imajo tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje. Plačani prispevki za socialno varnost so del plačila za opravljeno delo (last delavca), prav tako pa omogočajo uveljavljanje pravic iz naslova obveznega zavarovanja. Finančna uprava opozarja, da je neplačevanje prispevkov pereč problem, saj je kljub mnogim aktivnostim, stalnem in poostrenem nadzoru ter javni objavi nepredlagateljev obračunov, pojav neoddajanja obračunov prispevkov še vedno prisoten. Če delavec posumi v neplačevanje prispevkov, naj to takoj prijavi na pristojne organe (lahko tudi anonimno). Pravočasno obveščanje namreč poveča možnost, da se neplačani prispevki hitro in učinkovito poplačajo.
V nasprotnem primeru lahko delodajalci in njihove odgovorne osebe po določenem času ostanejo brez premoženja in tako prispevki ostanejo neplačani. Neplačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje se ne upoštevajo pri izračunu pokojninske osnove in tako lahko povzročijo nižjo pokojnino, pokojninska doba pa se vseeno prizna. Neplačani prispevki za zdravstveno zavarovanje v primerih, ko so neplačniki samostojni podjetniki oz. fizične osebe z dejavnostjo, povzročijo to, da lahko zavarovanec na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja uveljavlja le nujno zdravljenje. Vse ostale storitve, ki presegajo nujno zdravljenje, si morajo zavarovanci plačati sami. Ta sredstva jim potem, ko so prispevki poravnani, Zavod za zdravstveno zavarovanje tudi povrne. Najpogosteje se s tem, da je pri njem šlo za neplačevanje prispevkov, delavec seznani šele takrat, ko uveljavlja pravice iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.
Ljubljana, 14.3.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net