Neplačevanje preživnine je v praksi dokaj pogost pojav. Neplačevanje preživnine je lahko občasno, še pogosteje pa gre za sistematičen pojav, ko zavezanec preživnine ne plača praktično nikoli. Razlogi za neplačevanje preživnine v pretežni meri izhajajo iz slabega premoženjskega stanja, vendar so pogosto v kombinaciji z zavestno odločitvijo zavezanca, da bo dal namesto preživnini prednost nečemu drugemu.
Neplačevanje preživnine je kaznivo dejanje. Kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo po zakonu mora preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel, se kaznuje z zaporom do enega leta. Če je zaradi tega ogroženo ali bi lahko bilo ogroženo preživljanje upravičenca ali če se storilec izmika dajati preživnino, se kaznuje z zaporom do treh let. Če sodišče za neplačevanje preživnine izreče pogojno obsodbo, lahko naloži storilcu, da mora redno plačevati preživnino, lahko pa tudi, da mora poravnati zaostalo preživnino ali druge prisojene obveznosti, nastale s preživljanjem.
Pod pojmom obrazec za preživnino se v glavnem razume prednatisnjen obrazec, na katerem lahko zakoniti zastopnik upravičenca (večinoma tukaj: mati) vloži predlog za izvršbo zaradi plačila neplačane preživnine. Z izrazom obrazec za preživnino pa nekateri označujejo tudi zahtevo za uveljavitev pravice do nadomestila preživnine (DZS Obrazec 8,42) s priloženimi navodili za izpolnjevanje, ki se vloži pri Javnem jamstvenem in preživninskem skladu. Nadomestilo preživnine pripada ob pogoju, da izvršba zoper zavezanca ni bila uspešna. Odgovor na vprašanje, kdaj za izvršbo uporabiti obrazec za preživnino, kdaj pa za izvršbo najeti odvetnika, je odvisen od pričakovanih reakcij dolžnika preživnine. Če je pričakovati, da se bo dolžnik izvršbi upiral, je obrazec za preživnino premalo, saj je potrebno tudi v nadaljevanju postopka aktivno sodelovati s sodiščem, za kar ni obrazcev, so pa za to usposobljeni odvetniki.
Tožba za preživnino je tožba, s katero se zahteva preživnina za otroka, vendar je treba vedeti, da sodišča preživnine za otroke določajo že z razveznimi sodbami. Obvezna vsebina vsake razvezne sodbe je namreč tudi odločitev o preživnini za otroke. Ločena tožba za preživnino je potrebna takrat, kadar se neporočena partnerja nista razvezala in tako ni razvezne sodbe, s katero bi bila določena tudi preživnina (v praksi tedaj, ko razpade izvenzakonska skupnost), o preživnini pa se tudi ne moreta sama sporazumeti. Če se bivša partnerja sporazumeta o preživnini, jo lahko na podlagi njunega sporazuma sodišče določi v nepravdnem postopku. Tehnično to ni tožba za preživnino, saj sodišče odloča po pravilih nepravdnega postopka, ki je v praksi drugačen, predvsem pa manj formalen. Tožba za preživnino je potrebna tudi vselej, kadar preživnino zahteva nepreskrbljeni zakonec.
Ljubljana, 25.8.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net