Delavci so lahko na nekaterih delovnih mestih vsakodnevno izpostavljeni določenim nevarnostim. V primeru telesne poškodbe na delovnem mestu je delavec pod določenimi pogoji upravičen do denarne odškodnine za nastalo škodo. Nesreča pri delu se s posebnim obrazcem (Prijava nezgode pri delu oziroma ER-8) prijavi na Inšpektorat RS za delo. Po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je poškodba/nesreča pri delu posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka ali posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma in je vzročno povezana z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan.
Odškodninska odgovornost delodajalca se presoja na podlagi naslednjih dejstev: kako in zakaj se je zgodila nesreča pri delu; ali so bila delavcu zagotovljena vsa zaščitna sredstva; ali je bil zagotovljen primeren delovni prostor in okolje; ali so bili zagotovljeni ustrezni delovni pogoji; ali je delodajalec zagotovil varne pogoje dela in kako je ob nesreči ravnal delavec. V kolikor delodajalec zgoraj omenjenega ni zagotovil, mu je mogoče očitati krivdo ali malomarnost oz. je nastala odškodninska odgovornost delodajalca.
V kolikor se je nesreča pri delu ali v zvezi z delom zgodila po krivdi ali malomarnosti delavca, potem delodajalec ni odgovoren za nastalo škodo. V kolikor je krivda deljena, nastane deljena odškodninska odgovornost. Pri delodajalcu obstaja objektivna odškodninska odgovornost za nesrečo pri delu, kadar je imetnik nevarne stvari ali opravlja nevarne dejavnosti. Nevarne stvari so razni nevarni stroji ali orodja ter razne kemikalije itd., nevarne dejavnosti pa so: gradbena dejavnost, kemična dejavnost, delo na višini in podobna dela, pri katerih obstaja povečana možnost nesreče.
Za utrpljene posledice nesreče upravičenim osebam pripada pravica do povračila škode – odškodnina. Odškodnina se lahko uveljavlja z odškodninskim zahtevkom zoper odgovorno osebo oziroma zavarovalnico ali s tožbo na sodišču. Pri pogodbeni poravnavi je načeloma višina odškodnine za poškodbo pri delu nižja kot na sodišču. Pri sklenjeni poravnavi dobi denar upravičena oseba hitreje, postopek na sodišču pa je dolgotrajen.
Višina odškodnine za poškodbo pri delu se razlikuje od primera do primera zaradi številnih individualnih dejavnikov, zato laična primerjava ne daje ustreznih zaključkov. Višina odškodnine za poškodbo pri delu je zelo odvisna od teže poškodb, ki jih je delavec utrpel in tudi od tolerance posameznika za bolečine. Pri nas ne poznamo tabele/predpisa, v kateri/v katerem bi bila določena višina odškodnine za poškodbo pri delu. Dejansko se višina odškodnine za poškodbo pri delu kreira s sodno prakso.
Ljublajna, 23.08.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net