V skladu z ZVZD-1 je nesreča pri delu nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in ki povzroči poškodbo delavca. Nesreča pri delu je natančneje definirana v 66. in 67. členu ZPIZ-2. Nesreča pri delu se mora prijaviti – obveznost delodajalca in samozaposlenih oseb, če je delavec zaradi nje odsoten najmanj en dan. Za prijavo se uporablja predpisan obrazec ER-8. Nesreča pri delu, ki je prijavljena s strani delodajalca in je potrjena s strani zdravnika pomeni, da je delavec upravičen do izplačila 100% nadomestila za čas bolniške.
Odškodninska odgovornost nastane, ko so izpolnjene naslednje predpostavke: nastanek škode, protipravnost ravnanja, vzročna zveza med protipravnostjo ravnanja in nastankom škode ter odgovornost. Odškodninska odgovornost delavca oziroma delodajalca je primarno urejena v ZDR-1, lahko pa je opredeljena tudi v drugih zakonih – npr. ZJU, v katerem je urejena odškodninska odgovornost javnih uslužbencev. Odškodninska odgovornost delavca se v skladu z ZDR-1 presoja po pravilih civilnega prava, pri čemer je delavec dolžan povrniti delodajalcu škodo, če jo je povzročil namenoma ali iz hude malomarnosti.
Delodajalec je dolžan delavcu povrniti škodo, ki jo delavec utrpi pri delu ali v zvezi z delom, pri čemer se odškodninska odgovornost delodajalca presoja po splošnih pravilih civilnega prava, delovna zakonodaja pa zanj ne določa posebnosti glede stopnje krivde. Njegova odgovornost je strožja, delavcu odgovarja za škodo tudi, če jo je povzročil iz male malomarnosti. Delodajalec je odškodninsko odgovoren delavcu tudi za škodo, ki jo je delavcu povzročil s kršenjem pravic iz delovnega razmerja. Odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo le-ta povzroči delavcu zaradi kršitve prepovedi diskriminacije in trpinčenja na delovnem mestu, je v ZDR-1 posebej urejena.
Če se delavcu pripeti nesreča pri delu, ima le-ta pravico do odškodnine, pri čemer je višina odškodnine za poškodbo pri delu v prvi vrsti odvisna od pravilnega ravnanja delavca. Samo v primeru objektivne/subjektivne odškodninske odgovornosti delodajalca, pri čemer delavec ne sme ravnati neprevidno, malomarno ali delati brez zaščitnih sredstev in v nasprotju z navodili za varno delo, je delavec upravičen do odškodnine.
Če se nesreča pri delu zgodi po krivdi delavca, delodajalec ni dolžan izplačati odškodnine, tudi če je nesreča pri delu oziroma poškodba pri delu zelo huda. Višina odškodnine za poškodbo pri delu je odvisna od več dejavnikov, kot npr. pravni temelj – ali gre za soodgovornost ali ne, vrsta in intenziteta telesnih poškodb, potek zdravljenja, kakšno je zmanjšanje življenjskih aktivnosti, ali so ostale trajne posledice (v kakšni intenziteti), oblika duševnih bolečin, primarni in sekundarni strah, starost oškodovanca, njegove aktivnosti v prostem času, njegov poklic in delo, ki ga opravlja, kakšen je njegov družinski status.
Če ima delodajalec za primer nezgode pri delu zavarovano splošno civilno odgovornost pri zavarovalnici, je višina odškodnine za poškodbo pri delu odvisna od ocene zavarovalnice, ki presodi temelj odškodninske odgovornosti in določi primerno višino odškodnine. Ne glede na navedeno je višina odškodnine za poškodbo pri delu odvisna od pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, pri čemer ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom.
Ljubljana, 24.11.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net