Pravni posel je pravno dejanje, s katerim se ustanovijo (nastanejo), prenehajo ali se spremenijo pravice in pravna razmerja. Pravni posel je lahko enostranski, ki nastane z izjavo volje enega subjekta (npr. oporoka) ali dvostranski, ki nastane s soglasno izjavo volje dveh subjektov (npr. pogodba). Če ena stranka ne izjavi volje glede bistvenih sestavin pravnega posla ali če stranki ne dosežeta soglasja o bistvenih sestavinah, pravni posel ne nastane.
Praviloma sta bistvena sestavna dela pravnega posla stvar in cena (npr. prodajna pogodba). Pravni posel je veljaven, če izpolnjuje v zakonodaji predpisane pogoje za veljavnost (npr. izjava volje mora biti svobodna in resna; pogodbenik mora imeti poslovno sposobnost; če zakon določa, mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki; vsebina mora biti dopustna in mogoča). Če je pravni posel sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v Obligacijskem zakoniku ali v drugem zakonu tako določeno, je le-ta izpodbojen. Pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi.
Ničnost pravnega posla pa se omenja takrat, ko le-ta nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom oz. če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Če je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice.
Če se ugotovi ničnost pogodbe, mora vsaka pogodbena stranka vrniti drugi vse, kar je prejela na podlagi take pogodbe; če to ni mogoče ali če narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, nasprotuje vrnitvi, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo. Če je nastopila ničnost pogodbe zato, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje temeljnim moralnim načelom, lahko sodišče v celoti ali deloma zavrne zahtevek nepoštene stranke za vrnitev tistega, kar je dala.
Kadar ničnost pogodbe izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge pogodbe, velja med pogodbenikoma ta druga pogodba, če je to v skladu z namenom, ki sta ga pogodbenika imela pred očmi ob sklenitvi pogodbe, in če se lahko šteje, da bi bila sklenila to pogodbo, ko bi bila vedela za ničnost pogodbe. Ničnost pravnega posla ne povzroči veljavnosti le-tega, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha.
Če je prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena, se ničnosti ne more uveljavljati. Za ničnost pravnega posla odgovarja pogodbenik, ki je kriv za sklenitev takšnega posla. Svojemu sopogodbeniku odgovarja za škodo, ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe, če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti. Na ničnost pravnega posla pazi sodišče po uradni dolžnosti in se lahko nanjo sklicuje vsaka zainteresirana oseba. Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne.
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net