Odpoved delovnega razmerja je laičen izraz za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Gre za pravni akt, s katerim lahko pogodbena stranka neodvisno od volje druge stranke povzroči prenehanje pogodbe o zaposlitvi in s tem prenehanje delovnega razmerja. Odpoved delovnega razmerja je lahko redna ali izredna. Gre za ureditev, ki se večinoma uporabi v primerih pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas.
Redna odpoved delovnega razmerja pomeni, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati po poteku odpovednega roka. Pogodbo o zaposlitvi lahko redno odpovesta tako delavec, kot delodajalec. Za prenehanje delovnega razmerja na podlagi redne odpovedi s strani delodajalca mora obstajati utemeljen razlog. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca je tako možna le iz poslovnega razloga, razloga nesposobnosti, krivdnega razloga ali zaradi nezmožnosti za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Delavčeva odpoved pogodbe o zaposlitvi pa je bolj svobodna, saj lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve. Upoštevati mora le zakonsko predvidene odpovedne roke.
Izredna odpoved delovnega razmerja je predvidena za hujše primere kršitev pogodbenih in drugih obveznosti, zaradi katerih je potrebno takojšnje prenehanje delovnega razmerja. Takojšnje prenehanje delovnega razmerja pomeni, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati brez odpovednega roka. Podobno, kot redna odpoved, je tudi izredna odpoved delovnega razmerja možna le na podlagi taksativno naštetih zakonskih razlogov, poleg tega pa morajo biti podane tudi okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
Za večino delavcev pomeni prenehanje delovnega razmerja izgubo edinega vira rednih dohodkov in s tem tudi socialne varnosti. Zakonodajalec je zato v zakon vnesel številne formalne zahteve, ki delavcu kot šibkejši stranki zagotavljajo varstvo. Lažji prehod preko brezposelnosti je delavcu zagotovljen med drugim tudi z odpravnino, ki jo nekateri poenostavljeno imenujejo „odpravnina iz poslovnih razlogov“. Gre za pravico delavca, ki mu je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Pogoj, da delavcu pripade odpravnina iz poslovnih razlogov je, da je bil pri delodajalcu zaposlen najmanj eno leto, če ni s kolektivno pogodbo določeno drugače. Koliko znaša odpravnina iz poslovnih razlogov, je odvisno od povprečne mesečne plače delavca, ki jo je oziroma bi jo prejel, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Odpravnina iz poslovnih razlogov je neodtujljiva zakonska pravica delavca, kar pomeni, da se ji delavec ne more veljavno odpovedati. Odpravnina iz poslovnih razlogov, ki je določena za primere redne odpovedi, pripada tudi delavcu, ki je izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi razlogov na strani delodajalca. Poleg odpravnine je delavec, ki je dal izredno odpoved, upravičen tudi do odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
Ljubljana, 2.9.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net