Odpoved iz poslovnih razlogov je skrajšan izraz za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov (1. al. 1. odst. 89. čl ZDR-1). Odpoved iz poslovnega razloga priševamo med redne odpovedi, ker je zanje (za razliko od izrednih odpovedi) predviden odpovedni rok. Ta je odvisen od predhodnega trajanja delovnega razmerja, torej od obdobja, prebitega v delovnem razmerju pri delodajalcu, preden je bila podana odpoved iz poslovnega razloga.
Vsaka odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov mora temeljiti na razlogih, ki jih določa zakon. Odpoved pogodbe je po zakonu dovoljena tedaj, ko gre pri delodajalcu za prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Odpoved iz poslovnih razlogov pa ni zakonita v primerih, kadar se hkrati z odpuščanjem tudi na novo zaposluje na enakih ali podobnih delovnih mestih, saj taka odpoved ne more služiti kot sredstvo za individualno menjavo delavca.
Zoper vsako odpoved iz poslovnih razlogov je dopustno sodno varstvo na krajevno pristojnem delovnem sodišču, a le v roku 30 dni od dneva vročitve. Sodišče preizkusi, ali je bila odpoved iz poslovnega razloga podana zakonito. Ne preizkusi pa, ali je odpoved pogodbe dejansko najučinkovitejše sredstvo oziroma ali se ne bi dalo situacije reševati z drugimi ukrepi, saj se v poslovne odločitve delodajalca sodišče ne more spuščati, ker za to ni podlage v zakonu.
V nekaterih dejavnostih je potrebno nameravano odpoved iz poslovnih razlogov predhodno pisno napovedati. Sodna praksa pa je zavzela jasno stališče, da odpoved iz poslovnega razloga, ki ni bila predhodno pisno napovedana, zaradi samega tega dejstva še ni nezakonita. Pogost razlog, da sodišče ugotovi, da je kakšna odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov nezakonita, je ta, da je zatrjevani razlog za odpoved neresničen. Podjetje npr. v odpoved zapiše, da beleži upad prometa, kar se pokaže kot neresnično.
Odpoved pogodbe iz poslovnih razlogov ima za ozadje vedno reorganizacijo. Vsi ostali razlogi reorganizacijo le narekujejo oz. so njen vzrok. Zato je v praksi na sodišču najtežje izpodbijati odpoved iz poslovnih razlogov, ki je obrazložena zgolj z reorganizacijo. Zmotno je stališče, da je odpuščanje mogoče le v primerih poslabšanega poslovanja; zakonite bi bile odpovedi, ki jih delodajalec poda iz razloga, ker npr. delo prevzemajo sodobnejši stroji, ki še izboljšujejo že sicer dobro poslovanje.
V primeru, da je podana odpoved iz poslovnega razloga, pripada delavcu odpravnina iz poslovnega razloga, ki se izplača ob poteku odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Morebitna tožba ne upravičuje delodajalca, da zadrži odpravnino; navedeno predstavlja celo prekršek delodajalca.
Ljubljana, 26.2.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net