Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca se lahko (poleg drugih primerov) izda tudi kot odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. V praksi je ta oblika odpovedi v primerjavi z ostalimi najmanj v uporabi.
Odpoved iz razloga nesposobnosti lahko delodajalec izda takrat, ko pri delavcu ugotovi nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pa se lahko izda tudi v primeru, ki ga je treba razlikovati od prejšnjega in sicer gre za primer, ko delodajalec ugotovi pri delavcu neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ki se nanaša na nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ni odpoved iz krivdnih razlogov. Kadar so podani razlogi za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, ti namreč niso povezani z delavčevo malomarnostjo ali celo naklepno slabim delom, temveč gre za to, da delavec kljub svojemu najboljšemu prizadevanju pri delu ni dovolj uspešen.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca v primerih, kadar je delavec ravnal malomarno ali naklepno, ne predvideva izplačila nikakršne odpravnine. Nasprotno pa v primerih, kadar so podani razlogi za odpoved iz razloga nesposobnosti, zakon odsotnost delavčeve krivde upošteva in priznava pravico do odpravnine. Zelo pogost razlog za odpoved iz razloga nesposobnosti je nedoseganje norme. Med razlogi se pojavlja tudi pomanjkanje strokovnosti. V praksi poteka spremljanje delavčevega dela vsaj neko krajše obdobje, vendar ni pogoj, da bi delavec moral vedeti, da se njegovo delo ocenjuje, saj se ocenjuje delavčev redni rezultat.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ki jo narekuje neizpolnjevanje samih pogojev za opravljanje dela in ki jo zakon tudi obravnava kot odpoved iz razloga nesposobnosti, izhaja predvsem iz nezmožnosti delavca, da bi pridobil oz. obnovil kakšno obvezno potrdilo, ki ga rabi z opravljanje dela. Delavec je lahko sam kriv, da potrdila ne more dobiti, vendar ne gre za krivdni razlog, ker ta ne izhaja iz samega njegovega dela pri delodajalcu. Sodna praksa je sicer zavzela stališče, da zdravstvena nesposobnost za delo (v celoti ali delna) ne predstavlja razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Tak delavec naj bi se zdravil ali pa naj se pri njem ugotavlja invalidnost.
Ljubljana, 11.5.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net