Prenehanje pogodbe o zaposlitvi ima za posledico prenehanje delovnega razmerja. Po veljavni zakonski ureditvi lahko pogodba o zaposlitvi preneha na več načinov, in sicer: s potekom časa, s smrtjo delavca/delodajalca – fizične osebe, s sporazumom, z odpovedjo delodajalca/delavca, po samem zakonu, v primerih, ki jih določa ZDR-1, ter v drugih primerih, ki jih določa zakon.
O prenehanju pogodbe o zaposlitvi s potekom časa govorimo takrat, ko pogodba o zaposlitvi, ki je sklenjena za določen čas, preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, lahko pa tudi že prej, če se o tem pisno sporazumeta pogodbeni stranki oziroma, če nastopijo drugi razlogi za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Do prenehanja pogodbe o zaposlitvi pride tudi v primeru smrti delavca ali delodajalca, če je delodajalec fizična oseba in z zapustnikovo dejavnostjo nepretrgoma ne nadaljuje njegov naslednik. Tako delavec kot delodajalec pa lahko pogodbo o zaposlitvi tudi odpovesta, pri čemer je potrebno razlikovati med redno in izredno odpovedjo.
O redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi govorimo v primeru, ko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom, pri čemer stranki lahko odpovesta pogodbo v zakonsko ali pogodbeno določenem odpovednem roku, vendar pa morata upoštevati minimalni čas trajanja odpovednega roka določenega z ZDR-1. Poudariti je potrebno tudi to, da delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve in kadarkoli, delodajalec pa le v primeru obstoja utemeljenega razloga, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi so podani samo v primeru, če obstajajo razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po ZDR-1, in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. V takšnem primeru je odpoved pogodbe o zaposlitvi brez odpovednega roka.
Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi uživajo predstavniki delavcev, delavci pred upokojitvijo, starši, invalidi in odsotni z dela zaradi bolezni.
O prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča govorimo takrat, ko sodišče ugotovi, da je prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, vendar glede na vse okoliščine in interes pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče oziroma v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi, in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi po samem zakonu nastopi tudi na podlagi pravnomočne odločitve o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije in s potekom veljavnosti delovnega dovoljenja, če pogodbo o zaposlitvi sklene tujec ali oseba brez državljanstva.
Ljubljana, 27.3.2014, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net