Pogodba o zaposlitvi lahko preneha veljati na različne načine, in sicer s potekom časa, za katerega je bila sklenjena (pogodba o zaposlitvi za določen čas), s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe, s sporazumom med delavcem in delodajalcem, z redno ali izredno odpovedjo, s sodbo sodišča ali po samem zakonu (torej v primerih, ki jih določa Zakon o delovnih razmerjih ali drug zakon). V večini teh primerov delavcu ob prenehanju delovnega razmerja pripada tudi odpravnina (v nadaljevanju: odpravnina ob odpovedi), in sicer v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, v primeru redne odpovedi iz poslovnih razlogov, iz razloga nesposobnosti, zaradi invalidnosti ali zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela in v primeru izredne odpovedi delavca.
Novi Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1, ki je v veljavo stopil 12.4.2013, bistvenih sprememb v zvezi z odpravnino ob odpovedi ni prinesel, je pa delavcem na novo priznal pravico do odpravnine v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas (razen nekaterih izjem), katere stari zakon ni poznal. Kot osnova za izračun odpravnine v primeru odpravnine ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi za določen čas je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas, višina odpravnine pa je odvisna od trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas – v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine v višini 1/5 osnove, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena za več kot eno leto pa ima delavec pravico do tako izračunane odpravnine, povečane za sorazmerni del odpravnine za vsak mesec dela. Opisani izračun odpravnine se že močno približa izračunu odpravnine iz poslovnih razlogov, ki bo predstavljen v nadaljevanju.
Novost predstavlja tudi odpravnina ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kot jo določa 125. člen ZDR-1. Izračun odpravnine se tudi v tem primeru naredi po določbah, ki veljajo za odpravnino iz poslovnih razlogov.
Izračun odpravnine ZDR-1 v 108. členu izrecno določa samo za odpravnino iz poslovnih razlogov in za odpravnino iz razloga nesposobnosti (torej za primer odpovedi iz poslovnih razlogov oz. iz razloga nesposobnosti), vendar pa v ostalih določbah, v katerih ureja preostale vrste odpovedi, za izračun odpravnine smiselno napotuje na določbe o odpravnini iz poslovnih razlogov. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec ali ki bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo, višina odpravnine, ki pripada delavcu, pa je odvisna od tega, kako dolgo je bil delavec zaposlen pri delodajalcu. Delavcu tako pripada odpravnina v višini:
- 1/5 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,
- 1/4 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,
- 1/3 osnove iz prejšnjega odstavka za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.
Višina odpravnine iz poslovnih razlogov ali iz razloga nesposobnosti ne sme presegati 10-kratnika osnove, razen če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti ne določa drugače. Odpravnino ob odpovedi mora delodajalec delavcu izplačati ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi, izjeme lahko tudi v tem primeru določa le kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net