Odpravnina za določen čas (izraz je za namen članka poenostavljen, saj Zakon o delovnih razmerjih takega izraza ne uporablja) je urejena v 79. členu Zakona o delovnih razmerjih, ki natančneje določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Delavec je upravičen do odpravnine za določen čas, če mu pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, oziroma ko je bilo dogovorjeno delo opravljeno ali ko je prenehal razlog, zaradi katerega je bila sklenjena. Pravica delavca do odpravnine za določen čas je v okviru delovnega prava v Sloveniji novost, ki jo je uvedel Zakon o delovnih razmerjih, ki je začel veljati 12.4.2013.
V katerih primerih prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas delavec ni upravičen do odpravnine za določen čas?
Zakon o delovnih razmerjih v 3. odstavku 79. člena določa primere, v katerih delavec ni upravičen do odpravnine za določen čas. ZDR-1 določa, da delavec nima pravice do odpravnine, če je šlo za nadomeščanje začasno odsotnega delavca, v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu, ter v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas za opravljanje javnih del oziroma prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena zaradi vključitve v ukrepe aktivne politike zaposlovanja v skladu z zakonom. Zadnji odstavek tega člena še določa, da delavec nima pravice do odpravnine za določen čas v primeru, ko delavec in delodajalec v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas skleneta pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas oziroma če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas ali če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tudi če delavec sklene več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas pri istem delodajalcu brez vmesne prekinitve, se delavcu odpravnina ne izplača ob izteku posamezne pogodbe, temveč je delavec upravičen do odpravnine za določen čas ob izteku zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Pri tem se upošteva čas trajanja vseh neprekinjenih zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas pri tem delodajalcu.
Kakšna je višina odpravnine do enega leta?
Tudi način izračuna višine odpravnine za določen čas določa 79. člen Zakona o delovnih razmerjih. Osnovo za odmero odpravnine predstavlja povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas. V primeru, da je delavcu prenehala pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je bila sklenjena za eno leto ali manj, ima delavec pravico do odpravnine do enega leta zaposlitve v višini 1/5 osnove. Tako npr. odpravnina do enega leta pri osnovi 1000,00 EUR znaša 200 EUR. Če pa je trajanje zaposlitve za določen čas daljše od enega leta, se višina odpravnine do enega leta (to je 1/5 osnove) sorazmerno poveča še za vsak mesec dela nad enim letom.
Neizplačana odpravnina
V primeru neizplačane odpravnine je priporočljivo, da delavec delodajalca na to najprej pisno opomni. Če ne pride do dogovora oziroma izplačila, ima delavec možnost, da delodajalca zaradi neizplačila odpravnine prijavi na Inšpektorat za delo Republike Slovenije. V 217. členu Zakona o delovnih razmerjih je neizplačilo odpravnine v skladu z določbami zakona opredeljeno kot prekršek, ki se kaznuje s plačilom globe. Prekrškovni organ, ki delodajalcu kot kršitelju lahko izreče globo po 217. členu Zakona o delovnih razmerjih, je inšpektor za delo. Delavec ima na voljo tudi sodno varstvo, saj lahko v roku 5 let (zastaralni rok) vloži tožbo zaradi neizplačila odpravnine na delovno sodišče. Zakon o delovnih razmerjih v 202. členu določa, da za terjatve iz delovnega razmerja velja petletni zastaralni rok. Po ZDR-1 se pisni obračun šteje kot verodostojna listina, kar pomeni, da če delavec razpolaga z obračunom, kjer je obračunana in prikazana odpravnina, lahko neposredno vloži izvršbo na podlagi verodostojne listine. V primeru, da delavec pisnega obračuna nima, lahko delodajalca pozove, naj mu posreduje obračun, kjer bo prikazana in obračunana neizplačana odpravnina.
Opomba: članki na naši spletni strani so namenjeni temu, da jih na spletu najde in razume tudi bralec brez pravnega znanja. Nekateri izrazi v njih so zato poenostavljeni ali pogovorni, določene besedne zveze pa prilagojene spletnemu iskanju. Opisi lahko prikazujejo samo del možnih vidikov obravnavane teme.