Odškodnina po prometni nesreči je denarno nadomestilo, ki ga prejme oškodovanec kot nadomestilo za škodo, ki jo je utrpel v nesreči, ali kot določeno zadoščenje s katerim se lahko omili težave oškodovanca zaradi nesreče. Odškodnina po prometni nesreči se oškodovancu izplača iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti povzročitelja prometne nesreče. Kritje obsega škodo za uničene in poškodovane stvari (materialna škoda) ter škodo zaradi telesnih poškodb, prizadetega zdravja in smrti (nematerialna škoda).
Če ima povzročitelj prometne nesreče sklenjeno AO+ za zavarovanje voznika, mu pripada tudi določena odškodnina po prometni nesreči za nematerialno škodo. Pri tem je potrebno poudariti, da če je povzročitelj tudi edini udeleženec prometne nezgode, je dolžan poklicati policijo na kraj dogodka, ki bo o tem napisala zapisnik, le-ta pa predstavlja temelj za izplačilo odškodnine. Če je povzročitelj prometne nesreče pobegnil in ostane neznan, oškodovancu tudi pripada odškodnina po prometni nesreči za nematerialno škodo (največ do minimalne zavarovalne vsote, ki je bila predpisana na dan škodnega dogodka), ki jo izplača Slovensko zavarovalno združenje.
Z uveljavljanjem materialne škode na vozilu v praksi praviloma ni težav. Večinoma se zaplete pri uveljavljanju druge materialne škode (obleka, čevlji, itd.) in nematerialne škode. Odvetnik za odškodnine v takih primerih svetuje in pomaga oškodovancem pri uveljavljanju odškodnine. Odvetnik za odškodnine pravilno utemeljen in dokazno podprt odškodninski zahtevek najprej pošlje zavarovalnici. Pri tem odvetnik za odškodnine stroške za sestavo odškodninskega zahtevka zaračuna neposredno zavarovalnici.
V primeru odklonitve zahtevka ali v primeru ponujene prenizke odškodnine lahko odvetnik za odškodnine na pristojno sodišče vloži odškodninsko tožbo. Odškodnina po prometni nesreči je pred sodiščem praviloma višja, kot pri sami poravnavi z zavarovalnico, kjer so odškodnine praviloma nižje. Prednost poravnave je v tem, da stranka dobi denar relativno hitro, medtem ko so postopki na sodišču lahko dolgotrajni in stranki povzročijo tudi nezanemarljive začetne stroške.
Med nematerialno škodo uvrščamo telesne poškodbe in telesne bolečine (zlomi, zvini, nategi, udarnine, itd.), duševne bolečine zaradi zmanjšanja telesnih aktivnosti in trajne posledice (omejenost in dodaten napor pri vsakdanjih opravilih, skaženost, itd.), primarni in sekundarni strah (zaradi nenadnosti nesreče, zaskrbljenost za uspeh zdravljenja, itd.). Višina odškodnine za telesne poškodbe se razlikuje od primera do primera zaradi številnih individualnih dejavnikov.
Višina odškodnine za telesne poškodbe je zelo odvisna od teže poškodb, ki jih je stranka utrpela. Višina odškodnine za telesne poškodbe je odvisna tudi od tolerance posameznika za bolečine. V Sloveniji ne poznamo tabele, v kateri bi bila določena višina odškodnine za telesne poškodbe. Višina odškodnine za telesne poškodbe je pravni standard, ki se kreira za vsak konkreten primer posebej, mora pa biti v skladu s širše oblikovanim vrednotenjem sodne prakse. Zaradi tega, je zelo pomembno, da odškodninski zahtevek oblikuje odvetnik za odškodnine, ki vam bo glede na praktične izkušnje in znanje znal ustrezno svetovati in pomagati pri pridobivanju pravične in primerne denarne odškodnine.
Ljubljana, 26.2.2015, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net