Odškodnina po prometni nesreči se izplača iz obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti – iz zavarovanja povzročitelja prometne nesreče (AO). Kritje obsega škodo za uničene in poškodovane stvari (materialna škoda) ter škodo zaradi telesnih poškodb, prizadetega zdravja, invalidnosti in smrti (nematerialna škoda). Odškodnina po prometni nesreči naj bi pomagala vzpostaviti stanje, ki je bilo, preden je škoda nastala. Odškodnina za poškodbo pripada vsem sopotnikom v vozilu. Materialno škodo na vozilu povrne zavarovalnica na podlagi ocene materialne škode, pri čemer neredko odmena že tu ni popolna. Zaplete se pri uveljavljanju druge materialne škode (obleke, očala, telefon, itd.) in pri nematerialni škodi. Odškodnina po prometni nesreči se tako lahko uspešno uveljavlja le na podlagi pravilno obrazloženega in dokazno podprtega odškodninskega zahtevka.
Pri sestavi takšnega zahtevka, od katerega je tudi odvisna priznana višina odškodnine, vam lahko pomaga odvetnik. Že tu je potrebna pazljivost, saj če zahtevek vložite sami in s ponudbo ne boste zadovoljni, zavarovalnice praviloma tudi po dodatnem odvetniškem zahtevku ponudbe nočejo dvigniti. Višina odškodnine za poškodbe ni določena z zakonom ali kakšnim drugim predpisom. Višina odškodnine se določa s sodno prakso v medsebojno primerljivih primerih. Višina odškodnine je odvisna od obsega poškodb, poteka in načinov zdravljenja, starosti oškodovanca, primarnega ali sekundarnega strahu nastalega oškodovancu oziroma od ugotovitev, kako hude so celotne posledice, kar mora biti v zahtevku utemeljeno ter podprto z dokazi.
Odškodnina za poškodbo pripada tudi povzročitelju prometne nesreče, če ima sklenjeno AO+ zavarovanje voznika. To zavarovanje ne krije vseh poškodb oz. posledic, kar je posebej določeno v splošnih pogojih posamezne zavarovalnice. Odškodnina za poškodbo pripada tudi oškodovancu iz prometne nesreče, katere povzročitelj je pobegnil. Odškodnina za poškodbo se v takšnih primeril uveljavlja pri Slovenskem zavarovalnemu združenju. Odškodnina za poškodbo se izplača iz škodnega sklada, vendar le za nematerialno škodo (škodo, ki je nastala zaradi smrti, telesne poškodbe ali telesne okvare), obenem pa največ do minimalne vsote, ki je bila predpisana na dan škodnega dogodka. Odškodnina po prometni nesreči neznanih povzročiteljev je torej omejena.
Najpogostejša poškodba pri prometnih nesrečah je nateg oziroma izvin vratnih mišic. Nateg vratnih mišic se običajno pojavlja v dveh pojavnih oblikah in sicer v svoji milejši obliki ali pa kot težja oblika telesne poškodbe, ki mora biti praviloma dokazana z RTG posnetkom, iz katerega je razviden premik oziroma razmik med vratnimi vretenci, večji od 3 milimetre. Posledice izvina oziroma natega vratnih mišic izginejo same od sebe po približno mesecu ali dveh. V redkejših primerih lahko trajajo tudi preko pol leta. Višina odškodnine za lažjo obliko se priznava v razponu od 800 do 1.500 EUR, za izredno hude oblike pa lahko znaša tudi do 10.000 EUR (zgolj orientacijske vrednosti!).
Ljubljana, 3.10.2016, Odvetniška pisarna Mele
Se ne strinjate z vsebino oz. imate dodatno vprašanje? Pokličite 01 433 86 12 ali pošljite e-sporočilo na mele.peter@siol.net